Zdravje in molitev (1. del) (Lj – Rakovnik)
20. januar ob 19.30h
Človek trpi od nekdaj. Vse od izgona iz raja trpi, in to na številne načine. V Svetem pismu najdemo ogromno primerov trpljenja Božjega naroda Izraela, tudi posameznikov, in kako je v tej bolečini »vpil h Gospodu« (prim. Ps 107). Psalmisti so odlični učitelji, kako moliti v stiski, trpljenju. Ob njih so tukaj še preroki in mnogi drugi. Ljudje hrepenimo po tem, da bi nas Bog uslišal, nas reševal trpljenja, bolezni, toda večkrat ne vemo, kako in za kaj moliti. Želimo si »recepta« za učinkovitejšo molitev, da bi bili uslišani. Sveto pismo nosi v sebi veliko nasvetov, primerov, iz katerih se lahko (na)učimo, kako pristopati in moliti k Bogu, kako se obračati Nanj, ki je dobri Oče. Jezus nas na več mestih jasno uči, kako in za kaj moliti. Nekateri molitveni pristopi so očitno Bogu »bližji«, saj lahko iz posameznih primerov razberemo, da so bili ljudje hitreje uslišani, in tudi Jezus jih večkrat poudarja. Preko svetopisemskih primerov trpečih ljudi se bomo učili pristopati k Bogu, ki vedno usliši svoje otroke. Pogosto sicer ne takoj kot si želimo, ampak »ob svojem času« (prim. Ps 1,3), pogosto ne na načine, ki si jih želimo oz. pričakujemo, ampak na načine, ki so za posameznika v danem trenutku najboljši in najkoristnejši s perspektive večnosti. Kajti Bog se ne igra s človekom in mu želi dati najboljše možno. Tega človek dostikrat vsaj v začetku ne vidi in ne doume, pa vendar nas Bog vabi, naj mu zaupamo, »hodimo v veri (zaupanju) in ne v gledanju« (prim. 2 Kor 5,7). Da pa nas Bog lahko usliši, je v veliki meri odvisno od nas. Moramo se namreč spustiti, priključiti na njegovo »frekvenco«, po kateri deluje – evangelij nam jo jasno razodeva. Če pozorno prebiramo evangelij, lahko jasno vidimo, da obstajajo določene ovire zaradi katerih nas Bog ne uslišuje.
Predava: Boštjan Hari (mag. teol.)
