Antropološka osnova nekaterih alternativnih zdravilskih tehnik v medkulturnem kontekstu (2. del)
3. Čakre kot filozofsko-teološki ključ razumevanja tantrične antropologije in nekaterih alternativnih zdravilskih tehnik
3.1 Predhodne opombe
Kakor je razvidno iz do sedaj razloženega, pojem osebe predstavlja temeljni pojem zahodne (krščanske) antropologije. Pojem je obremenjen s simboličnim in metaforičnim pomenom, še več, s filozofskim in teološkim; postal je temelj paradigme, na kateri v celoti sloni zahodna kultura. Če bi hoteli na nek način odstraniti pojem osebe z vsemi pomeni, ki so z njim skozi zgodovino povezani, bi to pomenilo onemogočiti pravilno razumevanje celotne zgodovine Zahoda.
Indijska tantrična antropologija ne pozna pojma osebe v zahodnem pomenu besede. Kot svojevrsten ekvivalent zahodnemu pojmu osebe, kakor bomo pokazali kasneje, moremo vzeti tantrične čakre (1), ki so, na zahodu na novo tolmačene, osnova mnogih alternativnih zdravilskih tehnik kakor tudi tokov znotraj široko razširjenega fenomena New age. (2) Fenomenološko bi lahko naredili primernejšo primerjavo zahodnega pojma osebe z indijskim pojmom puruše, še posebej z oznako, ki jo dodajajo Upanišade (kot subjektu zavesti naravnih bitij). Toda ker je omenjeni pojem nepomemben za (psevdo) tantrično antropologijo, ki jo srečujemo na Zahodu, in ki nas tukaj edina zanima, se bomo raje odločili za soočenje pojmov osebe in čakre. Čakre so izvorno okostje tantrično-teološke antropologije. (3) Pri tem moramo poudariti, da v tantrični tradiciji ne obstaja fiziologija v zahodno znanstvenem pomenu besede, marveč »mistična fiziologija«, ki ni brez globokih eksistencialnih uvidov, izraženih z mitskim jezikom simbolov. (4) Na filozofsko-teološko ravni je z obvezno previdnostjo mogoče vzpostaviti svojevrstno interkulturalno/religijsko primerjavo med vzhodnjaško antropologijo na osnovi čaker in zahodno na pojmu osebe. Stična točka med tema dvema tako različnima in vendar tudi nasprotnima stališčema je utelešeni Sin Božji, Božja beseda, ki je, ko si je privzela telo, postala concretum universale, prvi, pravi in edini »holistični zdravnik« (5); v njem je krščanstvo našlo bližnjo točko z vsemi kulturami. Zavestna izbira Schelerjeve interpretacije pojma osebe, ki je razumljena kot vez med svetom duha in materije (6), je najboljša osnova (podlaga) za primerjavo s čakrami, ko imamo pred seboj širok razpon Schelerjevega nihanja (osciliranja) od judovsko-krščanskega teistično-personalističnega pogleda na svet do njegovega evolucionistično-panteističnega deitasa.
Pravočasno poudarimo tudi prevladujočo napačno dojemanje čaker na Zahodu kot »energetskih središč« fizične narave, ki naj bi bila dozdevno nastanjena v določenih conah človeškega telesa. Čeprav je to prevladujoče mišljenje mnogih zahodnjakov, misijonarjev joge in širiteljev alternativnih zdravilskih tehnik, se celotna tantrična tradicija temu zoperstavlja. Čakre so v človeškem telesu prisotne podobno kakor je prisoten pojem osebe. Z drugimi besedami, oba pojma sta izvorno metaforična, filozofsko-teološke narave. Sta različna interpretacija izkustva človeškega bitja, pripadata različnim kulturam in jih odražata. Ker je dojemanje čaker na Zahodu izkrivljeno in podrejeno izključno doseganju ozdravljenja ter obvladovanju skritih sil narave, (siddhi) želimo, četudi na kratko, predstaviti njihov izvorni pomen in njihove temeljne doktrinalne aspekte, da bi bolje razumeli srž problema alternativnih zdravilskih tehnik.
Janez Pavel II. opozarja, da raznorazna analitična razločevanja (kakor »naravno« in »nadnaravno«, »sveto« in »profano«), čeprav so lahko koristna v teološko-moralnem razmišljanju, a pri tem se ne sme pozabiti, da je samo en stvarnik celotne stvarnosti (»svete« in »profane«), Bog, in da se oni dve medsebojno ne izključujeta (7), moramo isto uporabiti tudi za govor čakrah in osebi. Oba pojma sta večpomenska v smislu, da sta istočasno tako »sveta« kot »profana«, vsekakor vsak v svoji kulturi in religiji. Medtem ko pojem osebe vključuje preseganje samega sebe in odprtost človeškega bitja do transcendence, nič manj najvišja čakra (sahasrāra čakra, razumljena kot sedež boga Śive) razumeva širjenje zavesti in zedinjenje človeškega ter božanskega, oziroma odprtost do transcendence. (8) Bodisi indijski pojem čakre ali zahodni pojem osebe, oba sta filozofsko-teološka pojma, usmerjena k Absolutnemu. Oba predstavljata različna načina interpretacije izkustva človeškega bitja, ki je lasten posamezni kulturi.
3.2 Tantrični kontekst
Ker so čakre okostje hinduistične tantrične tradicije (9), jih bomo opisali s predstavitvijo nekaterih generalnih tantričnih značilnosti, brez ambicije študijskega prikaza kompleksnosti tantrizma in njegovih posebnosti.
Tantrizem, iz katerega so čakre bile kasneje prevzete na Zahod in reinterpretirane, je eden od glavnih tokov indijskih religij tok, ki je imel vpliv vse do pozne vedske književnosti in je prispeval k oblikovanju vseh indijskih sistemov in religijskih kultov. (10) Dolgo časa so indologi zavračali tantrizem kot krivoverni in nemoralni sistem, k čemur je prispeval njegov mračni jezik simbolov (11), vendar je to v novejšem času odpravljeno. Tantrizem je zagovornik »zakramentalne« vizije stvarnosti v smislu, da vsak materialni, psihični ali duhovni fenomen predstavlja simbol božanske stvarnosti in sredstvo odrešenja (moksa). Glavna tokova sta śivaistična in śaktistična tantra, katerih sinteza je kašmirski śivaizem. Tantrizem razlaga prakso doseganja odrešenja (moksa), ki naj bi bila v začetku bolj dualistična (dvaita), kasneje pa bolj nedualistična (advaita). Tantrizem se osredotoča na individualno uresničitev, predstavlja se kot praktična uresničitev (sādhana), utemeljena na konkretnem izkustvu, razumljena kot sredstvo za doseganje popolne uresničitve. S posredovanjem joge, alkemije, s slikami božanstev in/ali magijskimi tehnikami, tantrizem daje privržencu navodila za preseganje človeških pogojev. Potrjuje kult ženskih božanstev (kult boginje matere) in je povezan z obredi plodnosti, mantrično magijo, šamanizmom itd. Tantrizem bolj kakor filozofijo ponuja praktično izkustvo osvobojenja človeške omejenosti (mokso), na dolgi poti osvobajanja dodaja pomembnost telesnosti in dobri fizični kondiciji, zaradi česar je v zahodni kulturi zdravizma, ki neguje kult telesa, naletel na odličen sprejem.
3.3. Alkemija v tantrizmu
Pomen čaker v tantrizmu bi lahko najbolje razumeli, če jih predstavimo v alkemijskem kontekstu solve et coagula (razstavi in sestavi). Njen ekvivalent moremo najti v sanskrtskem nivrtti (neaktivnost) in pravrtti (aktivnost); vzpenjajoči involucijski proces zbiranja (sestavljanja) se imenuje nivrtti nasproti izstopnemu evolutivnemu procesu pravrtti (12), pred katerima je svojevrstna tantrična protologija (ali status naturae integrae). Mistična tantrična antropologija človeka predstavlja kot svojevrstno retorto (mikrokozmos), v kateri se odvija alkemični proces razstapljanja in sestavljanja vesolja (makrokozmos).
1. Papeški svet za kulturo in Papeški svet za medverski dialog, Jezus Kristus, prinašalec žive vode, Cerkveni dokument 104 (Ljubljana: Družina, 2003). Prvi cerkevni dokument, ki izrecno omenja pojem čakra (točka 2.2.3.).
2. Tema čaker je predmet zanimanja celo samih komun New Agea, kakor Damanhur v Italiji. To najdeš v: Eugenio MENSI (ur.), I Chakras, Torino, 1988.
3. Prim. Mislav JEŽIĆ, »Čakre kao pojam tantričke yoge«, u: Josip BLAŽEVIĆ (ur.), Crkva i medicina pred izazovom alternativnih isjeliteljskih tehnika. Zbornik radova interdisciplinarnog znanstvenog simpozija, Zagreb, 13.-15. studenoga 2009, Zagreb, 2010., 202-217.
4. Namen tega članka ni dokazovanje (ne) obstoja čaker (»mistične fiziologije«) v človeškem telesu, kar je sicer, z natančnega vidika danes nedokazljivo, ampak ukvarjanje z njihovo interpretacijo. Dragoceno je ob tem dodati mišljenje M. Eliade, znanega strokovnjaka za komparativno zgodovino religij: »Čeprav so hindujci podrobno obdelali kompleksen sistem znanstvene medicine, nas nič ne sili k verovanju, da so se teorije o mistični fiziologiji razvijale v odvisnosti o tej objektivni in praktični medicini, ali da so vsaj bile z njo povezane. ′Subtilna fiziologija′ se je najbrž prej ustvarjala na temelju asketskih, ekstatičnih in kontemplativnih izkustev, ki so opisani v istem simbolične jeziku kozmologije in tradicionalnih obredov«, Mircea ELIADE, Joga. Besmrtnost in sloboda, Zagreb, 2003., 248.
5. Igra besed v angleškem jeziku well-whole-holy najbolje pokaže na resnični pomen antropološkega holizma, ki je prvenstveno razumljiv kot celostno gledanje na človeka, ki ne more in tudi ne sme, zapostavljati njegove duhovne oziroma soteriološke razsežnosti.
6. »Prav tako želimo določiti kot ′osebo′ tisto središče dejanja znotraj katerega se duh pojavlja v omejenih sferah bitja, jasno ga razločevati od vseh funkcionalnih središč »življenj«, ki se, opazujoč z notranje točke gledanja, prav tako imenujejo »psihična središča«, Max SCHELER, La posizione dell'uomo nel cosmo, Roma, 1999., 143.
7. Prim. Janez Pavel II., Okrožnica Sijaj resnice, Cerkveni dokument, ur. Rafko Valenčič, 45 (Ljubljana: Slovenske rimskokatoliške škofije).
8. Njegova nastanitev (Śivina) je Satyaloka (svet resnice), ki se v človeškem telesu nahaja v perikarpu lotosovih cvetov od tisočerih lističev (sahasrāra), v najvišjem m možganskem centru«, Arthur AVALON, Il potere del Serpente, Roma, 1968., 40. Na drugem mestu isti avtor trdi, da je sahasrara čakra »najvišji in posebni sedež Jive, duše«. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 131.
9. Prim. Arthur AVALON, Principles of Tantra, London, 1914. – 1915; Michael von BRÜCK, Tantra/Tantrismo, u: Hans WALDENFELS (ur.), Nuovo dizionario delle religioni, Cinisello Balsamo, 1993., 945-951, Assisi, 1990., 2070.
10. Prim. Michel DELAHOUTRE, Tantrismo e tantra, 2070.
11. Tantra je mnogim zahodnjakom alibi za spolno razuzdanost, čeprav je potrebno iskati izvorno za njeno seksualno simboliko globlji duhovni pomen. »S spolnim odnosom doživljata dva transcendentalno združitev med seboj in s kozmičnim poljem. Tako doživljata celovitost in integriteto. (…) V času stapljanja in doživljanja orgazma človek preseže meje, ki mu jih nalagata fizično telo in zavest ter s pomočjo ljubljenega doseže enost in s tem transcendentnost. Učitelji tantre so že davno spoznali presežno naravo seksa, izvajali bi ljubezen, da bi dosegli zedinjenje s kozmičnim poljem. Seks je postal izraz njihove transcendentne ljubezni (…), popoln pomen jaz sem na vseh ravneh kavzalnosti. (…) Posebej je pomembno, da so čakre odprte pri intimnih odnosih. Blokada ene same čakre je dovolj, da se onemogoči popolno zedinjenje«, Keith SHERWOOD, Čakre. Kolo života. Priručnik za harmoniziranje energetskih tijela, Zagreb, 1996.
12. Mimogrede omenimo, da tudi alkemija hinduističnega in budističnega tantrizma tvori povezavo (korespondira) s taoistično alkemijo.