Antropološka osnova nekaterih alternativnih zdravilskih tehnik v medkulturnem kontekstu (3. del)
3.3.1 Status naturae integrae
Prvobitna substanca po tantrizmu pred pojavnim svetom, najvišja stvarnost ali brahman v svoji čisti biti, naj bi bila neikarnirana Čista Zavest (Paramātman), oziroma Bit-Zavest-Blaženost (Sat-Cit-Ānanda) ali s teološkimi besedami Śiva-Śakti, nerazdružljivo zedinjena v najvišjem izkustvu edinosti (monizem). Medsebojno nerazdružljiva kakor ogenj od topline, steblo od sence ali mleko od bele barve. To je popolno izkustvo (pūrna), v katerem po Upanišadah, »Sebstvo pozna Sebstvo in Ga ljubi«. Ta panteistični monizem predpostavlja dvojni vidik iste Zavesti: transcendentalen, nespremenljiv, statičen, moški in duhoven (puruśa) ali s teološkim izrazom Śiva (»ljubek«) ter drugi, kreativen in spremenljiv vidik, ženski energetsko-dinamičen (prakrti) s teološkim izrazom Śākti (»moč«). Śākti je ženski energetski princip vesoljstva, ki se v religioznem izkustvu kaže kot božanska pramati (Magna Mater ali Mahādevī), medtem ko jo Śiva zanika kot objekt izkustva. Pred stvarjenjem sveta je Śākti kot potencialna (možna) statična energija uspavana počivala zavita okrog boga Śive. Śākti, zavita okrog Śive, se imenuje tudi Mahākundalī (»Velika zavita moč«), da bi se razločevala od analogne moči, nastanjene v individualnih telesih, ki se imenuje kundalinī. Ta beseda izvira iz kundala, kar pomeni »zavita« ali »zvita«. Navadno se govori o zaviti Śākti, (Kundalinī-Śākti), ker je podobna kači (Bhujangī), ki, kadar počiva oz. spi, počiva zavita in ko se prebudi, se vzpenja spiralno. »Kundalinī je Božanska Kozmična Energija v telesih.« (1) »Velika boginja Kundalinī, prazačetna energija Sebstva« (2) je kot takšna počelo vsega (3), neke vrste vsemogočna sila, temelj vseh stvari, ki z izpolnjevanjem in prežemanjem celotnega vesolja oživlja in vzdržuje: »Ne obstaja nič v tem svetu, kakor tudi ne na drugem, kar bi bilo onkraj dosega Kundalinī.« (4) Kundalinī se po mistični tantrični antropologiji nahaja pri korenu hrbtenice subtilnega telesa vsakega človeka. V popolnem stanju je individualna Śākti (Kundalinī-Śākti ali »notranja žena« (5)) zedinjena z veliko kozmično Śākti, ki je eno s Śivom, s katerim tvori enotnost (panteistični monizem). Kundalinī je torej vidik večnega Brahmana (Brahmarūpā Sanātani), s katerim je brez atributa in z atributi (sagunā). V aspektu brez atributa (nirgunā) je Kundalinī čista Zavest (Caitanyarūpinī), zgolj Blaženost (ānandarūpinī). Kundalinī-Śākti, prisotna v telesih, predstavlja spalno moč, ali statično središče okrog katerega krožijo vse oblike bivanja (obstoja), kakor moč v gibanju. V svojem gibanju, ki teži k manifestaciji, se razodeva kot vesolje. Kundalinī je hkrati stvaritelj hinduistične »Trojice« (trimurti) kakor tudi izvor vseh telesnih energij. »Kundalinī je statična oblika stvariteljske energije v telesih, ki je izvor vseh energij vključno s prāno /…/. Ona je ta, ki konzervira vsa živa bitja (tj. Jīva, Jīvātman) v svetu preko vdihavanja in izdihavanja. /…/ … vse sile so zato v Njej.« (6)
Iz do sedaj povedanega je razvidno, da ima prāna kakor tudi sicer vse druge »energije« (in ne samo one) svoj izvor v boginji Kundalinī-Śākti, ki je, kot smo že večkrat rekli, božanska Prastvarnost, iz katere je vse ustvarjeno. Ekvivalent prāni, ki v tantrični tradiciji predstavlja življenjsko načelo, v judovski-krščanski tradiciji po Avalonu more biti samo rûah ali Božji dah/duh. (7)
Pojavni svet je sestavljen iz božanske »suknje« (8), kjer je materija, kar je protislovno - istočasno božanska bit in sedež božanstva (9), in na drugi strani zahvaljujoč samsaričnemu kolesu reinkarnacije podcenjena kot goli reciklirajoči material. Človeško telo je po tantri kot mikrokozmos povezano z vesoljem kot makrokozmosom, kjer bo prišlo do njunega poistovetenja (stapljanja): »Noben jogi ne išče ʼNebesʼ, ampak zedinjenje s tem, kar je izvor vseh svetov«. (10) Izvor vseh svetov, kakor smo rekli že prej, pa je prvobitna substanca, Poslednja stvarnost, neinkarnirana Čista Zavest (Paramātman), oziroma Bit-Zavest-Blaženost (Sat-Cit-Ānanda) ali Śiva-Śākti, oziroma »Božanska Energija« Kundalinī: »To je Śākti, imenovana Kundalinī, ki je večno zaposlena pri ustvarjanju vesolja. Kdor jo spozna, se ne bo več kakor dete vračal v materino telo, niti ne bo trpel starosti. Pravzaprav ne bo več vstopal v samsāro, svet preseljevanja.« (11) Tantrična soteriologija in »mistična medicina« se na osnovi čaker, kar postaja že razvidno, neločljivo prepletata.
Po kratkem prikazu tantrične »protologije«, tega kar je bilo pred pojavnim svetom, bomo izpostavili proces inkarnacije Zavesti (Jīvātman), oziroma manifestacijo Paramātmana v pojavnem svetu, v alkemiji se kaže kot izstopni proces, evolucija ali v sanskrtskem jeziku pravrtti.
3.3.2 Izstopni proces (evolucija, pravrtti)
Prvobitna stvarnost, ki je po naravi statična, iz katere se je kasneje začelo stvarjenje, se po nauku tantrizma imenuje Paramātman ali neinkarnirana Čista Zavest. Ta bo na Zahodu, posebej v prostorih (okolju) New age-a, dobila ime »božanska energija«. S takšno terminologijo mrgolijo alternativne zdravilske tehnike in pogosto niti ne vedo, da so (»energije«) teološkega (tantričnega) in ne fizičnega izvora. Artur Avalon piše o naravi pravzročne Zavesti: »ʼZavestʼ ni pojem organskega izvora in nima nič s fiziološkim pojmom energije, ki je notranji introspektivni vidik. Zavest v sebi je Ātman.« (12) Tukaj opažamo, da pojem »božanska energija«, ki je na Zahodu tako razširjen, v svojem temelju ne predstavlja nikakršne naravne fizične energije, marveč metafizično stvarnost, Zavest, ki jo izžareva sam Brahman. Izstopni proces (coagula), kjer uporabimo jezik alkemije, se začenja, ko prvobitna substanca (Paramātman) začne svoj evolutivni proces. Nahajamo se pravzaprav pred božansko evolucijo, ki je prav tako široko razširjena na Zahodu. V izvoru te teorije je panteistični monizem ali raje dualistični monizem, ki ga Avalon ilustrira s sliko fižola: »Gre za nedeljivo enotnost vidika dualnosti, ki je v tantrizmu predstavljen s sliko fižolovega zrna (Chanaka), ki ima dva semena tako tesno združena, da izgledata kot eno, od zunaj ovita z lupino.« (13) Dva semena sta Śiva in Śākti in lupina je māyā (iluzija). Ko se razdvojita, se začne stvarjenje.
Kaj je premaknilo (pognalo) prvobitno stvarnost, da je začela proces razdvajanja (ustvarjanja)? Po tantrizmu to ni kakršen koli osebni Bog, marveč se v neinkarnirani Čisti Zavesti spontano rodi želja po manifestaciji v svetu – da bi uživala v obliki. »Svetovi obstajajo, ker v svoji celotnosti želijo obstajati. Vsak posameznik obstaja, ker si njegova volja želi zemeljskega življenja. Zato je seme sveta skupna ali kozmična volja, ki nagiba k manifestaciji življenja, obliki življenja in k užitkom. Na koncu raz(ob)dobja mirovanja, ki predstavlja Razstapljanje, to seme dozoreva v Zavesti. (14) »Zahvaljujoč zrenju karme pride do obdobja ustvarjanja, gune se premaknejo.« (15) Celotna stvarnost je del ali inkarnirana forma (Jīvātman) ene Univerzalne Zavesti (Paramātmana), ki je neomejena. Vesolje je torej omejena Bit-Zavest-Blaženost. Ker je vsa eksistenca inkarnirana Univerzalna Zavest (Jīvātman), sledi logični zaključek, da je tudi celoten obstoj bolj ali manj zavesten. Vse vesolje je ustvarjalna domišljija (imaginacija) Vrhovnega Misleca vesoljstva. Po tantrizmu ima celotni obstoj neko vrsto inteligence, celotna stvarnost je prežeta s »kozmičnim mozgom«, ki je v osnovi Čista Zavest, kolikor je Bit-Zavest-Blaženost (Sat-Cit-Ānanda). Iz povedanega tudi sledi, da je stvarnost božanska (panteizem), ker je manifestacija boginje Śākti nerazdružljivo zedinjenje z bogom Śivo. Še več, celo hinduistična »Trojica« (trimurti) ne bi predstavljala ničesar drugega kakor različna stanja zavesti: »Brahmā, Visnu in Śiva so imena funkcij ene Univerzalne Zavesti, ki deluje v nas.« (16) V navedenih okvirih določenega toka sodobne psihologije, posebej Jungove (17), se zbližujejo z vzhodnjaško filozofijo, kjer podlegajo zmoti mesijanizma oziroma poistovetujejo milosti Svetega Duha »s psihološkim izkustvom v njegovi duši«. (18) Po tantrizmu sta viden in neviden svet samo dva obraza iste Božanske zavesti: »Ena pod vidikom dualnosti, da je Zavest transcendentna in imanentna. Transcendentalna Zavest se imenuje Paramātman. Zavest inkarnirana v duhovnost in materijo se imenuje Jīvātman (individualne duše inkarnirane v telesih). V prvem primeru je Zavest brez oblike, v drugem pa ima obliko. Ker je Zavest po sebi brez oblike, je oblika učinek njene Moči (Śākti).« (19)
Śākti je, kakor sledi iz do sedaj rečenega, neposredni izvor duhovnosti, življenja in materije. Najkrajše rečeno je Śākti izvor vsega ustvarjenega, »energetski vidik Duha« (20), »kozmična energija« (21), iz katere je sestavljen tako mikrokozmos kakor tudi makrokozmos. V razvojnem procesu Śākti kot Māyā zakriva Zavest (22) in povzroča izkustvo sveta. Māyo moremo razumeti kot »obliko brez oblike«. (23) Māyā Śākti preobražuje Vse (pūrna) v ne-Vse (apūrna), brezkončno v končno, brezoblično v oblično itd. Māyā je torej sila, ki reducira, skriva in zanikuje. Zanikuje popolno Zavest, ki je Najvišja stvarnost. Končno je Māyā (Śākti) eno s Šivom ali eno z isto Univerzalno zavestjo, sicer ne bi mogli biti eno z Brahmanom. Ples Śive (ali Śākti) ustvarja svetove, ki so čisto slepilo (Māyā), s povzročanjem vpijanja (vsrkavanja) jih uničuje v nedoločeno Absolutno. Māyā deli zedinjeno zavest na način, da je objekt zaznan kot različen od samega sebe oziroma razpršen v mnogoterih objektih vesolja.« (24) Navidezna razcepljenost Prazavesti je izražena z alkemičnim pojmom coagula ali izstopnim procesom neinkarnirane Čiste Zavesti.
3.3.3 Proces vzpenjanja (involucija, nivrtti)
Neinkarnirana Čista Zavest (Paramātman) je zdaj inkarnirana (Jīvātman). Zaradi tega se kakor jetnica čuti utesnjena v materiji in je močno nagnjena k vrnitvi v svoje prvobitno stanje, stanje neinkarnirane Čiste Zavesti (Paramātmana). Kje se konča razstopljeno vesolje? Vleče se v Śākti, katere projekcija je bil. »Reducira se na matematično točko, ki ji manjka kakršna koli veličina.« (25) Ta proces združevanja v alkemičnem jeziku solve, posameznik doseže z jogo, ki je način zedinjenja s prazačetnim izvorom: »Noben jogi ne išče Nebesʼ, ampak zedinjenje s tem, kar je izvor vseh svetov«. (26) »Postopek joge je za razliko od stvarjenja vrnitev k Izvoru, ki izhaja od Izvora. /…/ Ker je mozeg v človeškem telesu mesto Izvora, se v njem nahaja najvišja manifestacija Zavesti, sedež duhovnega je med obrvema in sedež materije je v petih centrih, ki so razporejeni od grla do izvora hrbteničnega mozga. Pot vrnitve se začne iz te točke, različne vrste materije se razstapljajo druga v drugo, nato v mentalno, potem v Zavest.« (27)
Iz zgornjega besedila je razvidno, da je pet centrov, ki so razporejeni od grla do izvora hrbteničnega mozga, ali čakre, v katerih ima vzpenjajoči proces svoj začetek, vrnitev k izvoru vseh svetov, ali laya (razstapljanje), kar je tudi sopomenka za samādhi, ki je končni cilj joge. V navedenih okvirih odkrivamo tudi pomembnost joge v tantrizmu, ki je »metoda povratka na začetek« (28), kar bomo pokazali v nadaljnji razlagi, ne da bi pri tem zanemarili soteriološko podobnost med jogo in alkemijo, na kar pokaže tudi M. Eliade: »Odnosi med jogo in alkemijo se morejo razumeti, če imamo pred seboj soteriološko naravo teh dveh tehnik. Obe eksperimentirata na ʼdušiʼ, ko uporabljata človeško telo kot laboratorij; namen je: ʼprečiščevanjeʼ, ʼspopolnjevanjeʼ, končna pretvorba. (29)
1. Arthur AVALON, Il potere del serpente, 11
2. Nik DOUGLAS – Penny SLINGLER, I segreti sessuali dell'Oriente. L'alchimia dell'estasi, Roma, 2001, 41.
3. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 16.
4. Po Avalonu je Kundalinī Śabdabrahman ali Logos v telesih. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 21.
5. Prav tam, 41.
6. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 21.
7. »Bogat teološki pomen pojmov ʹruahʹ in ʹpneûmaʹ, obdelanih v semitski in grški kulturi, najde svoj ekvivalent v vitalnem dahu Ved ʹprānaʹ, ki deluje ʹv globinah atmana, v katerem so globine duše ista globinaʹ«, Michael FUSS, »Lo Spirito di Dio nell'Induismo«, u: Lateranum, 64 (1998.), 433-434.
8. Paolo Coelho, poučen alkemik, to najboljše izrazi z besedami: »Svet je samo vidljiv del Boga. V njem alkemija pomeni prenesti duhovno popolnost na materialno raven«, Paulo COELHO, Alkemičar, Zagreb, 1998., 131.
9. Po Avalonu je Kundalinī Śabdabrahman ali Logos v telesih. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 21.
10. Prav tam, 16.
11. Prav tam, 139.
12. Prav tam, 89.
13. Prav tam, 31.
14. Prav tam, 37.
15. Prav tam, 49.
16. Prav tam, 23.
17. »Jungovo odkritje psihologije religijskih simbolov ima nedvomno velik pomen, ko v vsem tem fokusiranju na človekovo notranje življenje obstajajo resne nevarnosti, da se psihološko izkustvo človekovega religioznega nezavednega zamenja za avtentično religiozno izkustvo, ki prihaja s transcendentalnega Boga, ki deluje v zgodovini«, Paul C. VITZ, Psihologija kao religija. Kult samoobožavanja, Split, 2003., 20.
18. Kongregacija za nauk vere, O meditaciji, Cerkveni dokument, ur. Rafko Valenčič, 44 (Ljubljana : Slovenske rimskokatoliške škofije, Družina 1990, 19.)
19. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 46.
20. Prav tam, 26.
21. Prav tam, 36.
22. Prav tam, 48.
23. Prav tam, 29.
24. Prav tam, 34.
25. Prav tam, 35.
26. Prav tam, 16.
27. Prav tam, 70.
28. Prav tam, 26.
29. Mircea ELIADE, Joga. Besmrtnost i sloboda, Zagreb, 2003., 302.