Antropološka osnova nekaterih alternativnih zdravilskih tehnik v medkulturnem kontekstu (4. del)
3.4 Joga
Iz alkemične perspektive je joga metoda združevanja oziroma »metoda povratka na začetek«. (1) Joga je torej tehnika povratka v prvobino stanje (Paramātman), ki je bilo pred stvarjenjem (Jīvātman). Nemirni svet aktivnosti sloni na statični osnovi. Ta polarizacija na statično (purusa) in kinetično (prakrti) je znamenje vsake individualne zavesti. Namen joge je omenjeni dualizem ponovno združiti v prazačetni monizem ali v neinkarnirano Čisto Zavest (Paramātman). (2)
Začnimo s trditvijo, da se vse stvari razstavljajo na to, iz česar so sestavljene. Namen joge je razstavljanje (laya) inkarnirane individualne zavesti (Jīvātman), ki je konstitutivni temelj osebe, da bi jo vrnila v prazačetno stanje pred stvarjenjem, v neinkarnirano Čisto Zavest (Paramātman). »Iluzorno zedinjenje med dvema je podobno slepcu; nezavestna ali aktivna prakrti (acetana), ki na svojih ramenih nosi hromega, in zavestna ali neaktivna purusa (cetana): iz tega zedinjenja prihaja vse zlo za človeka, ker ga le-to navaja, da ima za večno, čisto in blaženo to, kar je v resnici nestalno, nečisto in bolno ter se z njim identificira. Smisel joge je pravzaprav odstranitev zedinjenja med subjektom in objektom, prepoznavajoč njegovo iluzornost s pomočjo različnega spoznanja (viveka), ki se doseže s prakso osmih angov. Osvoboditev naključno sovpada s stanjem izolacije (kaivalya) puruse, zahvaljujoč kateremu prakrti odpravlja vsako obliko aktivnosti.« (3)
V tantričnem učenju je Čista Zavest sopomenka za Śivo; z njegovo močjo Śākti v prazačetnem stanju tvori popolno enotnost (prazačetni monizem). Śākti je Velika Mati Vesolja, ki kot življenjska sila prebiva v najnižjem predelu človeškega telesa mistične fiziologije pri izvoru hrbtenice (mūlādhāra čakre), kakor Śiva prebiva v najvišjem možganskem centru, ki se imenuje sahasrāra čakra. Cilj joge je medsebojno zedinjenje Śive in Śākti v telesu jogija (sadhaka), ki ima funkcijo retorte v alkemičnem procesu.(4) Doseženo zedinjenje se imenuje laya ali razstavitev, nasprotno od srsti ali involucije Duha v mentalno ter materijo. V tem pogledu ni prostora za krščansko razumevanje stvarjenja ex nihilo, kakor tudi ni razlike med Stvarnikom in stvarjo. Unio mystica je v krščanstvu opisana kot ekstaza, izhod »iz« sebe, odnos z drugim, medtem ko gre v alkemičnem procesu za zedinjenje z izvorom, razstopitev v prazačetku, izgubo identitete ali v jogi enstaza (Eliadov prevod sanskrtskega pojma samādhi), ki označuje ostajanje »v« sebi, odsotnost odnosa.
Kakor smo rekli noben jogi ne išče Nebes, ampak zedinjenje z izvorom vsega. To je razumljivo, če imamo v mislih, da so po tantričnem nauku človeška in božanska narava istega bistva. Proces ponovne združitve med njima ali samādhi je rezultat številnih naporov prejšnjih življenj na zemlji (samoodrešenja), saj vsi ne uspejo doseči stopnjo osvoboditve v času enega življenja: »Pravijo, da uspe samo enemu na tisoč od tistih, ki poskušajo doseči osvoboditev.« (5) »Po indijskem razumevanju je uspeh (siddhi) v jogi sad izkustev mnogih prejšnjih življenj. Kundalinī mora biti postopoma dvignjena od enega centra do drugega, dokler ne doseže Lotosovega mozga. Potreben čas se spreminja od individue do individue: na splošno traja leta, izjemoma mesece.« (6)
Cilj joge je prebuditi uspavano Kundalinī Śākti v mūlādhāra čakri in jo vzdigniti v sahasrāra čakro. »Jogi doseže to, kar je cilj in motiv njegovega truda: prenehanje novih rojstev«. (7) Avalon piše, da jogo prostituirajo vsi tisti, ki jo izkoriščajo za katere koli druge namene razen omenjenih. (8) Namen joge je religiozne narave, ponovna združitev (reintegracija) oziroma povratek na začetek (9) ali doseganje prazačetne enotnosti: status naturae integrae. Uporaba joge za samó terapevtske namene je njena profanacija in desakralizacija. »Indijec, ki prakticira to ali katero koli drugo vrsto duhovne joge, navadno tega ne počne iz radovednosti do okultizma ali iz želje za doseganjem ’astralnih’ izkustev ipd. Njegova opredelitev v tem ali v drugih primerih je v bistvu religioznega značaja, utemeljena na trdni veri v Brahmana in navdihnjena z neizmerno željo, da bi se z Njim zedinil in to je Osvoboditev.« (10)
3.5 Čakre v tantrični tradiciji
Čakre izvorno izhajajo iz tantričnega hinduizma. Čeprav obstajajo različni sistemi čaker, se bomo v našem prikazu njihove kompleksnosti omejili na Arturja Avalona, psevdonim sira Johna Woodroffa (1865-1936), ki ga imajo za odličnega posredovalca učenja o čakrah na Zahodu. Njegova dela so sad sodelovanja s številnimi indijskimi učitelji in učenjaki, s katerimi je bil v stiku v času tridesetletnega bivanja v Indiji. (11)
Sanskrtski pojem čakra pomeni »krog« ali »središče« v subtilnem telesu mistične antropologije. Po Avalonu morejo biti čakre »na kratko definirane kot subtilna središča aktivnosti v telesu Śākti ali Sila različnih tattva ali načinov, ki utemeljujejo telesne ovitke.« (12) Ali na drugem mestu: »Čakre so telesni centri sveta različne (diferencirane) pojavnosti z njihovimi surovimi in subtilnimi telesi, ki izvirajo iz njihovega vzročnega telesa in njihovimi tremi ravnmi zavesti v budnosti, spanju in spanju brez sanj.« (13) Nekdo drug opisuje čakre s sledečimi besedami: »Čakre so središča vitalne moči na različnih ravneh izkustva ali zavesti v človeškem organizmu.« (14)
Filozofsko-antropološka antropologija (ali »mistična fiziologija«) tantrične joge pozna šest »energetskih« centrov (kasneje na Zahodu samovoljno identificiranih s pleteži/pleksusi v fizikalni anatomiji (15)), ki ima sedež »božanske energije« oziroma energetsko-dinamične prakrti ali Śākti, katerima se pridružuje sedma čakra, ki se nahaja v možganih. Prvih šest čaker je razvrščenih vzdolž hrbtenice – »stebla življenja« (axis mundi), ki se nahaja na sredi vrta človeškega telesa – ki je sedež boginje Śākti, medtem ko je sedma čakra, ki se nahaja na vrhu glave, sedež boga Śive. Glavni sanskrtski izvori na to temo kakor Hathayoga-pradīpkā in Satcakra-nirūpana prinašajo obširen in podroben prikaz bogate simbolike posameznih čaker, ki jih bomo tukaj, opirajoč se na Avalona, na kratko povzeli, začenši z opisom od najnižje proti najvišji čakri.
-
Mūlādhāra čakra je korenina vseh nādījev (mističnih »žil«) in susumne (16). V njo se »stvariteljica Śākti, ko zaključi svoje delo, vrača v stanje počivanja in si privzame ime Kundalinī«. (17) Nastanjena je v korenu hrbtenice med genitalijami in anusom, v subtilnem centru okultne antropologije. Mūlādhāra čakra je opisana kot lotos s štirimi lističi, ki so krvavo rdeče barve; njen element je zemlja (prthivī), mantra Lam in njena bogova sta Brahman in Dakīnī. Tvori povezavo s planetom Merkur in vpliva na čutilo vonja.
-
Svādhisthāna čakra simbolizira lotos s šestimi lističi, ki so svetlo rdeči. Nastanjena je v področju moškega spolnega organa. Njen element je voda (āpas), mantra Vam in bogova Višna in Rākīnī; tvori povezavo z Venero in vpliva na čutilo okusa.
-
Manipūra čakra se nahaja v središču hrbtenice, na področju popka. Simbolizira jo pozlačeni lotos z desetimi lističi. Njen element je ogenj (tejas), barva rumena, mantra Ram, njeni bogovi so Lākinī, Agni in Rudra. Tvori povezavo z Marsom in ima vpliv na čutilo vida.
-
Anāhata čakra je »velika čakra v srcu vseh bitij« (18). Nahaja se na področju srca ali na sredini prsi. Prav v tej čakri prebiva purusa (Jīvātman). Označuje jo zmožnost prinašanja odločitev onkraj ustvarjanja karme. Je most med tremi nižjimi in tremi višjimi čakrami. Nižje čakre so v razmerju z nagoni, medtem ko zgornje tri predstavljajo višjo človekovo zavest. Simbolizira jo lotos, ki je svetlo rdeče barve in ima dvanajst lističev. Njen element je zrak (vāyu), barva zelena, mantra Yam in bogova Īśāna ter Kākinī. Povezana je z Jupitrom in vpliva na čutilo dotika.
-
Viśudha čakra se nahaja v središču hrbtenice, na področju grla. Simbolizira jo lotos s šestnajstimi lističi temno sive ali zlato rumene barve. Njen element je eter (ākāśa), mantra Ham, bogova Śākini in Sādaśiva. Tvori povezanost s Saturnom in vpliva na sluh.
-
Ājnā čakra »se imenuje zato, ker se tukaj od zgoraj (s)prejema ukaz (ājnā) Gurujev«. (19) Nahaja se v središču hrbtenice, na področju med obrvema, ki je znan tudi kot mitsko »tretje oko«. Simbolizira jo bleščeč beli lotos z dvema lističema. Njena mantra je Om, bogova Paramaśiva in Hakini in tvori povezavo z Uranom. »Z vidika višje joge se ne doseže ničesar resnično pomenskega, dokler se ne pride do ājnā čakre.« (20)
-
Sahashrāra čakra (kolo s tisočerimi žarki) se imenuje tudi brahmasthāna (sedež Brahmana), brahma-randhra (Brahmanova votlina), nirvāna čakra (čakra nirvane) ali sahashrāra padma (lotos s tisočerimi lističi). Predhodnim šestim čakram je treba dodati sedmo, ki dopolnjuje in istočasno presega prejšnjih šest čaker subtilne fiziologije tantrične joge. Sahashrāra čakra je sedež boga Śive: »Njegov (Śivin) sedež je Satyaloka (svet resnice), ki se v človeškem telesu nahaja v semenski ovojnici lotosovih cvetov s tisočerimi lističi (sahashrāra), v najvišjem središču možganov.« (21)
V prvih šestih čakrah je nastanjenih petdeset sanskrtskih črk in pomnoženih z dvajset, ki dajo vsoto tisoč vseh vsebin v sahashrāra čakri – le-ta se zaradi tega imenuje tudi lotosov cvet s tisočerimi lističi. (22)
Sahashrāra čakra je simbolizirana z obrnjenim lotosom, ki se nahaja nad glavo, s tisočerimi lističi brez barv (ker se to središče nahaja onkraj sveta barv in oblik). Zakaj tisoč? »Verjamem, da je ʼtisočʼ tukaj samo simbol veličine«. (23) (1000 lističev = 50 × 20). Mantra te čakre je Om, bog pa Śiva. Po indijski mistični fiziologiji je vrh glave daleč od »astralne« ravni. Tam se doseže samadhi ali zedinjenje z Najvišjo Zavestjo (24), kar je simbol absolutne svobode ali mokse. Sahashrāra čakra je »najvišji in specifičen sedež Jīve, duše«. (25) Ko se uspavana energija Kundalinī v mūlādhāra čakri (nahaja se v višini medenice) prebudi, kjer je dremajoče mirovala, se vzpenja do sahashrāra čakre, koder začne vibrirati na neverjetno visoki frekvenci. Sahashrāra čakra, ki se nahaja na vrhu glave ali malo nad je prostor srečanja boga Śive z njegovo »Energijo« (boginjo Śākti);
To je dogodek, ki z metafizičnega vidika koindicira s stanjem praznine ali ne-bivanja, ki je bilo pred stvarjenjem vesolja, stanje, ki dopušča jogiju neizmerno preseganje samega sebe. Doseganje odpiranja te čakre je indijski vrhunec duhovne evolucije; zahvaljujoč njemu človek prevladuje človeške meje.
Kakor pojem osebe tako tudi pojem čaker, obtežen z bogatim metafizičnim pomenom, predpostavlja eksplicitno (nedvoumno) odprtost transcendenci.
»Kdor je resnično in popolnoma spoznal sahashrāro, se ne bo več rojeval v samsāri, ker se je s pomočjo tega spoznanja osvobodil vseh spon, ki so ga vanjo vklepale. Njegovo zemeljsko bivanje je omejeno na že začeto, a še nedovršeno določanje karme. On poseduje vse siddhi, je svoboden (Jīvanmukta), čeprav živi naprej in ko se njegovo fizično telo razstopi, bo dosegel netelesno osvoboditev (moksa) ali Videha Kaivalya (26).«
Po indijski tradiciji je teh šest (ali sedem) čaker najpomembnejših. »Teh šest, ki smo jih tukaj predstavili, je glavnih, toda v resnici obstaja predolga lista čaker ali Ādhāra, kakor jih nekateri imenujejo. V Advaitamārtanda, modernem delu v sanskrtskem jeziku, jih avtor omenja dvajset.« (27) V tradiciji joge se jih omenja 88. 000 sekundarnih, ki so razširjene po raznih delih telesa (28), a niso prišle v kanonski popis (čakra rok, nog, laketa, kolen) (29). M. Fox (30) jih metaforično primerja s sedmimi glavnim grehi in sedmimi zakramenti, medtem ko jih, omenimo tudi to kot nenavadnost, G. Vanucci psihologizira (31). »V resnici so ti suptilni centri v mozgu, vendar določene zaznavamo v nekaterih predelih telesa; kakor ko nas boli gleženj, vemo da je resnična zaznava bolečine v mozgu, tako zaznavamo tudi te centre v tistih predelih živčnega sistema, s katerim so povezani, čeprav bi se nahajali v samem mozgu. Če gledamo s praktičnega stališča, se koncentracija na njih udejanja, kakor da bi se v resnici nahajali v korenu hrbteničnega stebra, v višini popka, srca, čela, vrha lobanje itd.« (32)
Avalon se kritično obrača na nekatere moderne indijske avtorje, ki poenostavljajo interpretacijo čaker, ko jih reducirajo na čisto fiziološki vidik. Čakre pripadajo tantrični filozofsko-teološki antropologiji in se kot takšne ne morejo reducirati (skrčiti) na področje gole fiziologije v smislu zahodne znanosti: »Najprej želim pripomniti, kako so tudi nekateri indijski pisci sami doprinesli zmedenost napačnega poimenovanja čaker, ko so jih opisali s čisto materialističnega in fiziološkega vidika. /…/ Fiziologija ne pozna čaker kot središča zavesti bodisi aktivnosti Sūksma Prāna-vāyu ali suptilnih vitalnih sil, čeprav niso brez odnosa s fiziologijo. Zelo lahko se zgodi, da tisti, ki se obrnejo k sami fiziologiji, ne najdejo tega, kar želijo.« (33) »Čakre niso del fizičnega telesa, osredotočenost je na suptilnih centrih z Zavestjo, ki je v njih, četudi so ti centri povezani s fizičnimi telesnimi funkcijami.« (34)
Iz do sedaj rečenega sledi jasen zaključek, da moramo razlikovati izvorno razumevanje čaker v tantrizmu od njihove (re)interpretacije na Zahodu. K njenemu širjenju prispeva posebej pojava misijonarjev New Agea kakor C. Myss, ki v svoji knjigi Anatomija duha piše: »Mi imamo v sebi svete spise. Mi vsebujemo to, kar je Božansko. Mi smo to Božansko. Mi smo cerkev, sinagoga, ašram. Nič drugega nam ni potrebno kakor zapreti oči in začutiti energijo zakramentov, sefirotov in čaker, kot izvore naših moči – kot energijo, ki napaja našo biologijo. Ironično, ko enkrat dojamemo material, iz katerega smo narejeni, nimamo druge možnosti kakor živeti duhovno življenje.« (35)
Komercializacija čaker na Zahodu je prispevala k njihovi interpretaciji (sekularizaciji), ki je drugačna glede na njen izvorni pomen v tantrizmu.
Čakre so izvorno okostje tantričnega učenja in kot take imajo soteriološki (odrešenjski) značaj, ki je nespravljiv s krščansko soteriologijo.
1. Prav tam, 26.
2. Prim. Prav tam, 36.
3. Stefano PIANO, Enciclopedia dello yoga, Torino, 2002., 269.
4. Alkemija pozna svojo evolucijo, od primitivnega iskanja »kamna modrosti«, s katerim bi lahko pretvorili neplemenite kovine v zlato in »eliksira nesmrtnosti«, s katerim bi ozdravila vse bolezni in zagotovila večno mladost in dolgo življenje, pa do »spiritualne alkemije«. Medtem ko je bila v kemično-alkemičnem procesu posoda laboratorijska retorta, je v tej poznejši, »spiritualni alkemiji«, posoda sam alkemik.
5. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 28.
6. Prav tam, 22.
7. Prav tam, 22-23.
8. Prav tam, 19.
9. Prim. Prav tam, 26.
10. Prav tam, 19.
11. Avalonova znana dela o predmetu, ki nas zanima, so postala klasiki: Arthur AVALON, The Serpent Power, Madras, 1950.; Arthur AVALON, Principles of Tantra, London, 1914. – 1915.; Arthur AVALON, Shakti and Shakta, 1929.
12. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 86.
13. Prav tam, 110.
14. Peter RENDEL, Introduzione ai chakra. L'anatomia occulta e l'espansione della coscienza, Roma, 1993, 10.
15. Prvi poskus komparacije tantričnih čaker in pleksusa v anatomiji zahodne medicine je ponudil Vasant G. RELE, The Mysterious Kundalini: The Physical Basis of the »Kundalini-Hatha-Yoga« According to Our Present Knowledge of Western Anatomy and Physiology, Pomeroy, 1960.
16. Prim. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 96.
17. Prav tam, 44.
18. Prav tam, 102.
19. Prav tam, 108.
20. Prav tam, 22.
21. Prav tam, 40.
22. Prim. Prav tam, 137.
23. Prav tam, 15.
24. Prim. Prav tam, 16.
25. Prav tam, 131.
26. Prav tam, 123.
27. Prav tam, 128.
28. Prim. Kalashatra GOVINDA, Atlas čakri. Put k zdravlju in duhovnom rastu, Zagreb, 2003., 16.
29. Prim. Stefano PIANO, Enciclopedia dello yoga, 80.
30. Prim. Matthew Fox, Sins of the Spirit, Blessings of the Flesh, New York, 1999.
31. Poskus psihološke razlage čaker najdemo še pri Jungu v delu: Sonu SHAM-DASANI (ur.), The Psychology of Kundalini Yoga. Notes of the Seminar given in 1932 by C. G. Jung, New Yersey, 1996. Psihiatrični pristop k istemu predmetu obravnava psihiater in oftalmolog, dr. Lee Sanella, utemeljitelj Kundalini klinike v San Franciscu. Prim. Lee SANNELLA, The Kundalini Experience. Psychosis of transcendence?, Lower Lake, California, 1987. Največjo zmoto je vnesel Philip St. Romain, ko je primerjal kundalini s kršćansko duhovnostjo v delu: Philip St. ROMAIN, Kundalini energy and Christian Spirituality. A Pathway to Growth and Healing, New York, 1991.
32. Giovanni VANUCCI (ur.), Lo joga cristiano. La preghiera esicasta, Firenza, 1978., 17-18
33. Arthur AVALON, Il potere del Serpente, 14.
34. Prav tam, 19.
35. Caroline MYSS, Anatomija duha, Čakovec, 254.