REIKI terapija (reiki in krščanstvo - gresta skupaj?)

REIKI terapija: odnos med reikijem in krščanstvom

Beseda reiki izvira iz japonščine: rei pomeni nekaj svetega; vsesplošnega oz. transcendentalnega duha ali bit, ki pa označuje energijo življenjske sile. Reiki je torej univerzalna energija življenjske sile oz. rečeno bolj preprosto »univerzalna življenjska energija« in pomeni isto kot ch'i/qi na Kitajskem ali prana v Indiji. Reiki predstavljajo kot naravno zdravilsko metodo, ki s starodavno tehniko izkoriščanja zdravi osnovne sile narave (ki). Človeštvo želi uskladiti z »univerzalno življenjsko energijo« (ki), uravnotežiti energije v telesu, povečati moč, ustvarjalnost in zavest, osvoboditi potlačena čustva in odpraviti stres, vzroke bolezni in končno človeka celostno ozdraviti (»narediti celostno/popolno«).

Foto:pixabay.com

Oče reikija

Najpogosteje za očeta reikija navajajo dr. Mikaa Usuija (1865–1926), ki je bil japonski budist. Da bi bil reiki v krščanskih deželah laže sprejemljiv, so v njegovo biografijo naknadno dodali krščanske prvine. Mikao Usui ni imel s krščanstvom nobenega stika. V iskanju »formule zdravljenja«, ki naj bi jo uporabljala tudi Buda in Jezus, je preživel več let v zen budističnem samostanu, kjer je pod vodstvom starega budističnega meniha proučeval tantrične budistične spise. Tu najdemo vzroke, zakaj je reiki osnovan pretežno na tantrično budističnih in hinduističnih izvorih. Samospoznanja in razsvetljenje so namreč pri reikiju v neposredni vezi s kundalini energijo, ki jo je treba po tantrični tradiciji zbuditi in dvigniti do čakre v možganih, da bi dosegli višja stanja zavesti in končno, da bi dosegli razsvetljenje. Reiki pravzaprav predstavlja tehnike bujenja kundalini, in sicer prek odpravljanja ovir za kroženje ki-ja z namenom pospeševanja duhovnega razvoja. Ozdravljenje je razumljeno kot vrnitev k celoti, stapljanje duše in neosebnega božanstva. V tem smislu je cilj reikija istoveten s ciljem kundalini joge, ki z dvigovanjem kundalini vodi k samouresničenju, odkrivanju lastne božanske narave, kar pa je tudi sinonim za razsvetljenje. Pet načel, ki jih srečamo v reikiju, izvira od japonskega cesarja Meija (1868–1912), Mikao Usui pa jih je sprejel kot pomoč za kanaliziranje »univerzalne življenjske energije«.

Učitelji (mojstri) reikija – prve je uvedel Mikao – so reiki v prvi polovici prejšnjega stoletja razširili po Japonski, v osemdesetih letih pa v Združenih državah Amerike in drugod po svetu.

Doktrinarne razlike med krščanstvom in reikijem

Bog. V krščanstvu je Bog Presveta Trojica: On je Oče, ki nas je ustvaril, Sin, ki nas je odrešil, in Sveti Duh, ki nas poučuje. On je en Bog v treh božanskih Osebah.
V reikiju je najvišje božanstvo in izvor vsega ustvarjenega Sonten, »univerzalna življenjska energija« (reiki). Sonten se na Zemlji manifestira skozi trojico (tri glavne atribute): ljubezen (njegov zaščitnik bodhisattva Avalokiteshvara, ki je v trenutku razsvetljenja Mikao Usuiju posredoval reiki), luč (zaščitnik Vaishravana) in moč (zaščitnik Gohomaoson, izvorno božanstvo samostana Kurama).

Jezus Kristus. V krščanstvu je Jezus Kristus druga božja oseba Svete Trojice; je pravi Bog in pravi človek. Rodil se je v času Heroda, umrl pod Poncijem Pilatom in tretji dan vstal od mrtvih.
V reikiju je Jezus Kristus ali Isa eden izmed velikih mojstrov reikija, ki je na reiki gledal kot na proces razsvetljenja. Trije modri, ki so ga obiskali ob rojstvu, naj bi menda prišli iz Indije, ko so iskali reinkarnacijo razsvetljenega bodhisattve. Jezusa so tam vzeli družini in ga odvedli v Egipt, nato v Indijo, kjer je bil uveden v reiki. Jeruzalem je obiskoval približno na dve ali tri leta. Tam je preživel križanje in se po šestnajstih letih vrnil v Indijo. Umrl je v Singapurju pri 120 letih. Ni pravi Bog, ampak je le eden od razsvetljenih bodhisattva.

Sveti Duh. Sveti Duh je v krščanstvu ena izmed treh božjih oseb Svete Trojice. Sveti Duh je pravi Bog. Je oseba.
V reikiju je Sveti Duh sinonim za »univerzalno življenjsko energijo«.

Greh. V krščanstvu je greh osebno dejanje, ki rani ljubezen v odnosu do sebe, bližnjega, Boga in sveta. V bibličnem jeziku pomeni »zgrešiti cilj« oz. tarčo, kar nakazuje, da človeka ne vodi k cilju, polnem ljubezni, veselja in izpolnitve, po čemer najbolj hrepeni.
V reikiju pojem greha ni tak kot v krščanskem pomenu besede, marveč pomeni le neskladnost ali energetsko neravnotežje. Za reiki je greh »nepretočnost«.

Satan. Satan je v krščanstvu osebno, inteligentno bitje. Bog ga je ustvaril kot dobrega angela, on pa se je Stvarniku in odpadel od Njega. Je »začetnik greha« in »oče laži«, zapeljevalec in tožnik.
V reikiju zlo ne obstaja. Obstaja samo neznanje – in ljudje so njegove žrtve.

Odrešenje. V krščanstvu je odrešenje za vse ljudi na svetu (ne le kristjane) izbojeval Jezus Kristus, in sicer s svojim trpljenjem, smrtjo na križu, vstajenjem od mrtvih in slavnim vnebohodom. On je edini posrednik med Bogom in ljudmi. On je edini, ki je spravil človeka z Bogom. »Ljudem pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se lahko rešili« (prim. Apd 4,12).
V reikiju prek uvajanja vstopamo v komunikacijo z božanstvom, postajamo kanal »univerzalne življenjske energije«. Odrešenje je isto kot duhovna evolucija (»usklajenost na več ravneh zvišenosti«), stapljanje individualnega sebstva (jaza) z neosebnim božanskim sebstvom (božansko energijo – reiki).

Cerkev. V krščanstvu je Cerkev Kristusovo skrivnostno telo. Ustanovil jo je Kristus sam. Cerkev nadaljuje Kristusovo odrešenjsko delo v zgodovini, posreduje Njegovo odrešenje in varuje razodetje.
V reikiju je Cerkev človeško delo, ki napačno razume Jezusove nauke in zapostavlja Jezusovo formulo ozdravljanja, sveti Pavel pa je ponarejeval Kristusovo izvorno učenje. Jezus je po njihovem budistično usmerjen.

Bolezen/zdravje. Bolezen je posledica greha, po katerem sta se v svet naselila nered in smrt. Odrešenje, ki je uresničeno po Jezusu Kristusu, vključuje tudi popolno zdravje, ki se bo v polnosti uresničilo v eshatonu, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).
V reikiju je bolezen posledica motnje ravnotežja »univerzalne življenjske energije«, jin/janga v človeškem telesu, zdravje pa je rezultat njene uravnoteženosti. Bolezen je lahko rezultat karme iz prejšnjih življenj. Ozdravljenje in odrešenje sta istopomenska. Ozdravljenje pomeni uresničenje celovitosti (»celostno ozdraviti«, narediti celovito) in stapljanje individualnega sebstva z neosebnim oceanom zavesti (božansko energijo).

Stališče Cerkve o reikiju

Čeprav Cerkev ni do sedaj podala nobene uradne izjave o reikiju, je povsem jasno, da filozofija, antropologija, teologija in duhovnost reikija niso združljivi s krščanskim razodetjem in učiteljstvom Cerkve. Je pa glede reikija svoje stališče jasno podala ameriška škofovska konferenca, ki o reikiju pravi: »Reiki terapija nima nobene podkrepitve ne v znanosti ne v krščanski veri. Za katoličana je verovanje v reiki terapijo nedopustno.« Ob tem dodaja, da tehnike reikija nimajo nobene znanstvene podkrepitve za telesno zdravje, za doseganje duhovnega zdravja pa so lahko zelo nevarne. Katoličan, ki zaupa reikiju, se znajde v svetu praznoverja, na nikogaršnji zemlji, zemlji, ki ne pripada ne znanosti ne veri. Nekatere oblike reikija celo učijo, da je za »pomoč« potrebno klicati angelska bitja oz. »reiki duhove – vodiče«. Le-to pa vodi k nevarnosti izpostavljanja zlim silam. Praznoverje kvari češčenje Boga, saj pri tem človek svoja verska čustva in prakso obrača v napačno smer. Ljudje včasih zabredejo v praznoverje iz neznanja, zato je odgovornost vseh, ki učijo katoliški nauk, da, kolikor je mogoče, takšno neznanje odpravijo. Reiki terapija namreč ni skladna ne s krščanskim naukom ne z znanstvenimi dokazi, zato ni primerno, da bi jo katoliške zdravstvene ustanove in središča za duhovno prenovo, pa tudi ljudje, ki predstavljajo Cerkev, promovirali oz. podpirali.
Katoliška Cerkev pravi, da zavestno in namerno ukvarjanje z reikijem vodi k apostaziji (odpadu) od Kristusa in Cerkve. Zato smo se mu dolžni izogibati, saj ga štejemo za hud greh. Tisti, ki se mu ne odrečejo in vztrajajo pri njegovi uporabi, ne morejo pristopati k zakramentom.

Josip Blažević

Prevod in priredba: Boštjan Hari

Članek je bil objavljen v reviji Božje okolje 3/2017. Le nekaj besedila je dodanega k zgornji objavi.

O reikiju si lahko preberete v knjigi Božja ljubezen odpušča in ozdravlja, še več in podrobneje pa v knjigi Sve što katolik treba znati o reikiju  (avtor: Josip Blažević, Zagreb, založba Veritas)