Še do brezplačne dostave
0

Kako darovati in sodelovati pri sveti maši?

 

»Sveta maša je najpopolnejša molitev. Lahko jo primerjamo z najsodobnejšim računalnikom. Kako in koliko bomo uporabljali ta računalnik, je odvisno od nas samih.

 

»Sveta maša je najresničnejši dogodek v našem življenju. Odločiti se moramo, da bomo ›pokukali izza zavese‹ in resnično z vsem bitjem, duhom, dušo in telesom v njej sodelovali. To se začne dogajati takrat, ko se za to odločimo v svoji svobodni volji. Začnemo z majhnim ›pogledom‹ izza zavese, dokler končno v polnosti z duhom, dušo in telesom, ne vstopimo v to očesu nevidno resničnost«

 

Foto: pixabay.com

 

Prepogosto pridemo k sveti maši, ne da bi imeli kakršen koli osebni odnos z Jezusom iz evangelija, o katerem beremo v evangeliju. Častimo Ga z ustnicami, naše srce pa je daleč od Njega. Ne zato, ker si tega ne bi želeli in tudi ne zato, ker On tega ne bi hotel. Največkrat gre za neznanje. Sveta maša je najbolj popolna molitev. Lahko jo primerjamo z najsodobnejšim računalnikom. Kako in koliko bomo uporabljali ta računalnik, je odvisno od nas samih.

 

Sveta maša - najresnejši dogodek v našem življenju

 

Takoj se spomnimo stavka svetega Avguština o Božji veličini: »Bog je tako velik, kolikor mu tvoja vera dopusti, da je velik!« Enako trditev lahko še kako uporabimo tudi za sveto mašo. Mašo prepogosto razumemo kot nekaj, kar se zgodi samo po sebi, brez našega aktivnega duhovnega sodelovanja. Če mislimo, da sodelovanje pri maši pomeni le fizično udeležbo z izgovarjanjem točno določenih besed, potem se najverjetneje nahajamo pred računalnikom, ki ga znamo samo vklopiti in izklopiti.

 

Sveta maša je duhovno sodelovanje v resnični daritvi in vstajenju Jezusa Kristusa. Maša se dogaja zunaj časa in v njej sodelujemo v prisotnosti celotne zmagoslavne (poveličane) in tudi živeče Cerkve (Okrožnica Cerkev iz evharistije, sv. Janez Pavel II., CD 101). Sveta maša je najresničnejši dogodek v našem življenju. Odločiti se moramo, da bomo ›pokukali izza zavese‹ in resnično z vsem bitjem, duhom, dušo in telesom v njej sodelovali. To se začne dogajati takrat, ko se za to odločimo v svoji svobodni volji. Začnemo z majhnim ›pogledom‹ izza zavese, dokler končno v polnosti z duhom, dušo in telesom, ne vstopimo v to očesu nevidno resničnost.

 

Opazovati ali sodelovati?

 

Maša je molitev, v kateri nam Sveti Duh pomaga moliti. Brez Njega ni možno vstopiti v skrivnost maše. Maša je dogodek, na katerega se moramo resno pripraviti. Maša je aktivno sodelovanje v trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Kristus je žrtev. Neki vernik je takole razložil, zakaj mu je maša najpomembnejša: »Ko pridem k maši, vidim Jezusa kot žrtev. Tako imam samo dve možnosti: opazovati ali sodelovati. Ko zapustim cerkev, Jezus gleda mene in vidi, kako sem v svetu daritev jaz. Tudi On ima dve možnosti: opazovati ali sodelovati.« Sodelovati pomeni najprej priti pred križanega in vstalega Kristusa z vero v srcu. Ko smo v duhu pred križem, na katerem se dogaja odkupitev, odrešenje, odpuščanje, ozdravljenje, celjenje ran, osvoboditev od tega sveta – lahko to daritev le opazujemo, lahko pa v njej tudi sodelujemo. Bog je za nas naredil vse oziroma na nek način nam je že vse dal (glej Iz 53,4-6). Vendar to »vse« ne bo resnično naše, če tega ne vzamemo z vero. Z vero vstopamo v območje blagoslovov, s katerimi smo že blagoslovljeni v Kristusu. Obhajati (darovati) mašo pomeni torej, da se s svobodno voljo zahvalimo Kristusu za njegovo trpljenje, za zelo konkreten namen. In ta isti namen v imenu tega trpljenja postavimo pred Boga Očeta, da bi se v polnosti izpolnil v Svetem Duhu.

 

Mi smo tisti, ki moramo po veri sprejeti odrešenje, ki nam pripada po Kristusu … 

 

Najpogostejši mašni nameni, ki jih duhovnik prinaša so za odrešenje duš iz vic, tj. maše za pokojne. A tudi drugi soudeleženi mašnega slavja so povabljeni, da »prinašajo svoje daritve«. Duhovnik nas kliče, da prosimo, da bi bila njegova in naša daritev prijetna Bogu Očetu Vsemogočnemu. 

 

Daritev je prijetna, če je smiselna in udejanjena iz ljubezni. Če pridemo pred križanega Kristusa, ki umira za grešnike, bolnike in vse druge trpeče, pa ne vpijemo za nekatere od njih in mu jih ne prinašamo v Njegovo usmiljenje, tedaj kažemo sebičnost in nevero. Če prinašamo samo svoje potrebe, tedaj kažemo svojo egocentričnost. Zdi se, da večina vernikov ni niti sebičnih niti egocentričnih niti jim ne manjka ljubezni, ampak preprosto nimajo spoznanja, ne razumejo, kaj lahko med sveto mašo dajo in kaj lahko prejmejo. Bog želi, da se čim več ljudi reši iz zemeljskega pekla, trpljenja, zvezanosti, navezanosti in vseh drugih stvari, od katerih nas je s svojim trpljenjem odkupil. Koliko ljudi bo rešenih, je odvisno najprej od nas, ki potrebujemo zveličanje, saj je On svoj del že naredil. On nas je namreč že vse odrešil. Toda mi smo tisti, ki moramo po veri sprejeti odrešenje, ki nam pripada po Kristusu, in to ne samo zase, temveč ga moramo, kolikor je le mogoče, posredovati tudi drugim ljudem.

 

Prinesti pred Boga svoje namene

 

Vsako mašo bi morali začeti z jasno mislijo, nekako takole: »Ne, Gospod, Ti nisi umrl zaman. Tvoja bolečina zame in za moje brate in sestre ni bila zaman. Zato Ti danes v svojem srcu prinašam te namene (čim bolj jasno jih moramo izreči v svojem srcu) in Te prosim, da me navdahneš s svojim Svetim Duhom, da bi lahko vključil tudi tiste, za katere nihče ne moli, potrebujejo pa Tvoje usmiljenje. Posebej Te prosim za tiste, ki bodo sedaj z menoj prisostvovali v tej mašni daritvi, nahajajo pa se v težkih življenjskih situacijah in tako zelo potrebujejo Tvoje usmiljenje. Zdaj jih vključujem v Tvojo zmago na križu in jih prinašam, Oče, v Tvojo mogočno ljubezen«. Če maše doslej nismo darovali tako, je najboljše, da začnemo z enim namenom.

 

Recimo, da darujemo sveto mašo za spreobrnjenje nam poznanega grešnika (v nadaljevanju ga bomo imenovali »grešnik«). Večina nas v nekem delu maše samo v srcu ali naglas izgovori, da mašo darujemo za ta namen. To še zdaleč ni tisto, kar bi morali narediti. V zvezi s tem namenom ga moramo vključiti v vsako mašno povabilo, ki ga pri maši slišimo ali izgovorimo.

 

Vstopni spev

 

Oči vseh nebes so uprte v tistega, za katerega molimo. Vstopni spev nas uvede v zavedanje, da pristopamo k daritvi, v kateri sodeluje celotna Cerkev, nebeška in zemeljska, kateri pravzaprav prisostvujejo vsi ljudje, ki so kdaj živeli in bodo še nekoč živeli. Vstopamo v duhovno resničnost, ki ni omejena ne s prostorom ne s časom (glej Okrožnica Cerkev iz evharistije, sv. Janez Pavel II.). Začnemo z znamenjem križa, s katerim »razglašamo«, da se bo vse dogajalo v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Tako se že zavemo, da smo v mašo (daritev), v svojem srcu, »prinesli« tudi grešnika, za katerega jo darujemo. On se z nami in po naši svobodni volji nahaja pred križem in mi se zavedamo, da so oči Vsemogočnega Boga, vseh angelov in vseh svetnikov uprte vanj. Svetniki so združeni z Bogom in tudi oni spoštujejo našo svobodno voljo, kakor jo spoštuje Bog. Oni prinašajo Bogu naše molitve, a le tiste, ki jim jih zaupamo, da jih prinesejo. Tako že v začetku maše »izročamo« svojega grešnika vsem angelom in svetnikom, še posebej Mariji, ki je nad vsemi njimi. Za nebesa ni večjega veselja od odrešenja grešnika in mi se zavedamo, da je naš namen še kako sprejet in da se nam bodo celotna nebesa pridružila, da bomo lahko spreobrnjenje tega grešnika sprejeli v veri.

 

Priznanje grehov (kesanje)

 

V izpovedi kesanja se pokesamo za svoje grehe, pa tudi za grehe našega grešnika, za katerega darujemo mašo. Prosimo Blaženo Marijo, vedno Devico, vse angele in vse svetnike, in brate, zbrane v cerkvi, da prosijo Boga Očeta vsemogočnega, da se nas usmili, nam in našemu grešniku odpusti grehe. S kesanjem za grehe grešnika, za katerega darujemo mašo, ne pridobimo odpuščanja za njegove grehe (on sam se bo moral zanje pokesati in prositi zanje odpuščanja), temveč v njegovem življenju odpiramo vrata za delovanje Svetega Duha. Od trenutka našega darovanja, ga bo Sveti Duh začel na različne načine »nagovarjati«, naj sprejme odrešenje. Po duhovnikovi odvezi, za tiste, ki jo lahko sprejmejo z vero, sledi molitev: Gospod, usmili se. V njej trikrat kličemo Bogu, naj se usmili našega grešnika in mu podari spreobrnjenje. Te molitve morajo zares izhajati iz naše želje po njegovem spreobrnjenju. Že med samim darovanjem se moramo zavedati, da je spreobrnjenje vseživljenjski proces spreminjanja v boljšega človeka in da pravzaprav molimo, da Božja milost doseže, da se bo naš grešnik odločil v iskrenem kesanju podati se na pot spreobrnjenja.

 

Slava Bogu na višavah

 

Potem ko je določeno (ob nedeljah in praznikih), sledi ena najpopolnejših molitev, kar jih lahko molimo za grešnika. To je Slava Bogu na višavah. Začne se s slavljenjem, zahvaljevanjem, poveličevanjem Boga, čaščenjem Boga, ponovnim čaščenjem in priznavanjem Boga kot Vsemogočnega Očeta in Jezusa kot edinorojenega Božjega Sina. Vse to delajmo iz ljubezni, saj je našega grešnika že odrešil na križu.

 

Nadaljuje se s tremi klici k usmiljenju in sprejemu naših prošenj, v katere zopet vključimo našega grešnika.

 

Konča se z razglasitvijo Božje svetosti. Že tu lahko v duhu vidimo, kako ga Bog želi v svoji svetosti. Slava Bogu na višavah je molitev, ki nas nikakor ne more pustiti ravnodušnih in v katero moramo vnesti vse svoje bitje. Priporočam, da jo večkrat premišljujete, da bomo za čas maše lažje vstopili v njeno bistvo.

 

Prevečkrat pridemo k maši, ne da bi imeli kakršen koli osebni odnos z Jezusom iz evangelija. Častimo Ga z ustnicami, naše srce pa je daleč od Njega. Ne zato, ker si tega ne bi želeli, niti ne zato, ker On tega ne bi hotel. Najpogosteje gre za neznanje.

 

V besednem bogoslužju pričakujemo, da nam bo Bog spregovoril po dnevnih berilih in duhovnikovi pridigi.

 

Svetopisemska berila in pridiga: če resnično želimo, nam bo Bog spregovoril 

 

Osebno me zelo zanima, v kateri življenjski situaciji bom srečal Jezusa v evangeliju: ali bo v Galileji, kjer so ga vsi sprejemali in kjer je storil številna ozdravljenja in čudeže, ali v Judeji, kjer so ga sovražili in kjer si skoraj nihče ni upal javno prosite za kakršnokoli usmiljenje; zanima me, kaj nam bo povedal, kako bo ravnal z najrazličnejšimi vrstami ljudi. Vedno znova bom užival v dejstvu, da ni nikoli nobenemu solil pamet, ko ga je kdo za kaj prosil, temveč je ozdravljal, osvobajal, tolažil, usmerjal ... brez predhodnih graj in le redko je komu dal lekcijo po tem, ko je uslišal njegovo prošnjo. Vsem je izkazoval usmiljenje, nato pa jim pustil svobodno voljo, da se odločijo zanj ali proti.

 

Iz dneva v dan, ko berem ali poslušam dnevna mašna berila, ga vse bolj spoznavam in ga čedalje bolj častim s srcem in ne samo z ustnicami. Opazil sem, da duhovnikova pridiga nikakor ni odvisna samo od njega, temveč predvsem od želje prisotnih, da jim Bog resnično spregovori. Če takšna želja obstaja, bo Duh navdihnil duhovnika, da bo povedal tisto, kar moramo slišati.

 

Pridigi lahko sledi Veroizpoved, v kateri izrekamo in poudarjamo, najprej sebi, zaupanje v Boga, ki ljubi človeka in ki je zato za nas tudi umrl. Izražamo svoje trdno prepričanje, da bo Oče po daritvi svojega Sina izpopolnil odrešenje našega grešnika.

 

Prošnje za vse potrebe: za splošne in za lastne namene

 

V prošnjah za vse potrebe v daritev vključimo splošne namene, za katere moli pričujoča Cerkev, dodajamo pa tudi druge lastne namene.

 

Pripravljanje darov: darujemo tako svoje življenje kot življenje grešnika

 

Evharistično bogoslužje se začne z darovanjem darov, v katerih tudi mi darujemo svoje življenje in življenja našega grešnika. To je trenutek, ko se na poseben način zavedamo vloge Boga v svojem življenju in ko Bogu darujemo življenje našega grešnika, da ga v svoji polnosti objame s svojo milostjo. To je trenutek dajanja miloščine, ko se zares vprašamo, kakšno vlogo ima denar v našem življenju in nam je sredstvo posvečenja, ali nam je postal idol ali celo gospodar. Znesek denarja, ki ga damo (odstotek tistega, kar trenutno imamo), nam pokaže, koliko cenimo to, kar prejemamo od Boga po Cerkvi. 

 

Sledi molitev, v kateri molimo, da bo daritev v hvalo in čast Božjemu imenu in da bo v blagor tudi nam in vsej svoji sveti Cerkvi.

 

Naš spreobrnjeni grešnik je vsekakor Božja slava in hvala, prav tako pa prosimo, da bo to spreobrnjenje v veliko korist nam in Cerkvi.

 

Evharistična molitev: začne se z izpovedjo vere, da je Gospod z nami

 

Evharistična molitev se začne z izpovedjo vere, da je Gospod z nami in da so naša srca z Njim. Z uvodnim hvalospevom nas vabi, da hvalimo in slavimo Boga. Zaključi pa se z besedami: »Njega hvalijo in slavijo nebesa in zemlja, angeli in nadangeli ter nenehno kličejo: Svet, svet …« Takrat se zavemo, da smo obkroženi z angeli iz vseh nivojev božanske oblasti, z vsemi svetniki, tj. z vso Njegovo nebeško vojsko. Ko slavimo Boga in ga priznavamo za svetega, vstopamo v središče Božje nebeške vojske (glej: Psalm 100). Z nami vstopa tudi naš grešnik. Ta obdanost nas osvobaja vsakega hudičevega stiskanja in to je trenutek velike osvoboditve. To je še posebej pomembno za tiste, ki darujejo mašo za nekogaršnjo osvoboditev. Slavljenje in češčenje Boga nas na splošno »priteguje« v to obdanost z Njegovo vojsko in je močno sredstvo za vsakovrstne osvoboditve. Na žalost je v mnogih župnijah slavljenje bolj poskus umetniškega vtisa, kakor pa stališče src navzočih vernikov.

 

Darovanje Jezusove žrtve/daritve Očetu

 

Sledi spremenjenje, ki je darovanje Jezusove žrtve Očetu. To je naša molitev k Očetu pod vznožjem križa. Tu darujemo telo in kri, dušo in božanstvo Jezusa Kristusa nebeškemu Očetu. Pred križ prinašamo sebe in svojega grešnika, gledamo proti Očetu in v svojem srcu molimo nekaj takega: »Hvala Ti, Oče, ker si sprejel žrtev svojega Sina za moje grehe in grehe (navedite ime)! Močno ga pritegni, Oče, k svojemu Sinu, da ga bo spoznal in ljubil in se tako pridružil zboru odrešenih!« V teh trenutkih bodimo popolnoma zbrani in prinesimo še druge namene, a pustimo dovolj časa za zahvaljevanje za našega grešnika. Čas spremenjenja je tudi čas obnove naše zaveze z Bogom v Jezusovi krvi. To se nanaša tudi na vse tiste naše zaobljube, ki smo jih izrekli Bogu v različnih situacijah. Božja zaveza je večna, mi pa svoje kršimo vedno znova zaradi šibkosti in imamo zato vedno znova možnost, da jih obnovimo v mašni daritvi. To še posebej velja za krstno zaobljubo, zakonsko zvezo ali duhovništvo. 

 

Očenaš

 

Nato se vključimo v molitev, ki jo duhovnik moli v našem imenu za splošne potrebe! V tem trenutku se zavedamo Božje zmage, tj. vstajenja Jezusa Kristusa, in darujemo molitev Očenaš nebeškemu Očetu, ki je sprejel našo daritev.

 

Molitev za mir

 

Sledi molitev za mir, v kateri molimo, naj nas Sveti Duh napolni z mirom, ki bo rezultat popolnega zaupanja v Božjo ljubezen in previdnost ter rezultat odpuščanja grehov. Prosimo Jezusa, da napolni srce našega grešnika – v svoji previdnosti, v svojem času in na svoj način – s svojim mirom in se mu zahvalimo za to takoj v tem trenutku.

 

Podajmo roko svojim bližnjim kot znamenje naše želje, da tudi njih Gospod napolni z mirom, v znamenje sprejetja njihove daritve, pa tudi v želji, da bi z vsemi živeli v miru!

 

Jagnje Božje: usmili se nas v vseh naših potrebah

 

Sledi molitev umorjenemu in vstalemu Jagnjetu, v kateri je posebna pozornost usmerjena v Njega, ki je za nas umrl in se nam zdaj daje v hrano. On, ki odjemlje grehe, naj se nas usmili v vseh naših potrebah. Še posebej naj se usmili našega grešnika, da bo lahko po spreobrnjenju vztrajal v rasti v svetosti, dokler ne bo prišel v nebesa, večnost.

 

Sveto obhajilo: intimna povezanost z Vstalim

 

Z zaužitjem evharistije vstopamo v intimno povezanost z vstalim Kristusom. V to povezanost prinesimo tudi našega grešnika. To so trenutki naše spontane molitve, zahvale, slavljenja ... V svojem srcu moramo biti v svojih mislih povezani z Bogom, ki je v nas. Duhovnik oznanja Kristusa kot Jagnje Božje, ki odvzema grehe sveta. Včasih je enostavno dovolj, da se prepustimo spoznanju, da smo v Njem in da je On v nas, ne da bi za kar koli prosili. Dovolimo mu, da dela z nami, kar hoče. Naše misli naj v teh trenutkih pripadajo samo Njemu. Pri tem nam lahko pomaga ustrezna obhajilna pesem, vendar si prav tako prizadevajmo za lastno povezanost v tišini srca. To so trenutki, ko smo lahko na čudežen način osvobojeni suženjstva greha, ki so nas zasužnjili, lahko smo osvobojeni vsakršne hudičeve moči, lahko smo ozdravljeni in blagoslovljeni na kakršen koli drug način. Naj ta povezanost v duhu traja čim dlje, lahko pa z njo nadaljujemo isti dan še doma.

 

Katekizem nas uči, da je Jezus resnično, s telesom, krvjo in dušo, prisoten v nas tako dolgo, dokler v nas trajata podobi kruha in vina. To lahko traja nekaj minut. Izkoristimo teh nekaj minut, da bi Jezusa srečali, ne le kot Boga, ampak tudi kot človeka. Njegovi sodobniki niso uživali le milosti Njegovega božanstva, ampak tudi Njegove človečnosti. Naj bodo trenutki po prejemu obhajila najposebnejši trenutki našega življenja. Bog nam je tu najbližje, zato bodimo tudi mi Njemu najbližji.

 

Blagoslov: znamenje sprejetja tega, kar smo molili

 

Sveta maša se konča s sklepnim obredom, ki vključuje blagoslov in odslovitev. Ta blagoslov moramo sprejeti v veri kot rezultat našega sodelovanja pri maši, kot znamenje sprejetja tega, kar smo, prosili. Ta blagoslov Očeta, Sina in Svetega Duha sprejemamo z vero tudi za grešnika. Duhovnikov pozdrav: »Pojdite v miru!«, je znamenje naše vere, da je naša molitev sprejeta in da smo lahko glede nje v popolnem miru in zaupanju, da bo Bog ob svojem času in na svoj način, naredil najboljše. Grešnik (naša daritev) je lahko bolnik, odvisnik, reven, jetnik, nekdo v strahu, osamljenosti, depresiji, nekdo, ki se nahaja v smrtni nevarnosti in kdorkoli v najrazličnejših življenjskih preizkušnjah …

 

Josip Lončar

 

Prevod: Matjaž Grčar

 

Vir: book.hr

Deli na družbenih omrežjih
© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.