Brezplačna dostava za nakupe nad 5.000,00 € .

Zakaj zapovedi, ko pa imamo svobodno voljo?

26.5.2020, avtor: Boštjan Hari

 

Foto: pexels.com

Zakaj zapovedi, ko pa imamo, vsaj tako pravijo, svobodno voljo? Zakaj nam je Bog dal svobodno voljo, ko pa ›moramo‹ izpolnjevati njegove zapovedi? Ali ni protislovno, da nam je od Boga podarjena svobodna volja, istočasno pa ta isti Bog od nas želi, da živimo po njegovih zapovedih? Na prvi pogled se zdi, da je to protislovno, a temu ni tako. 

Zakaj oče svoje malemu sinu nekatere stvari za(pre)poveduje?

Primeri iz medosebnih odnosov nam bodo pomagali pri razumevanju. Poglejmo odnos med očetom in sinom. Zakaj oče zapoveduje/prepoveduje svojemu otroku, naj se ne dotika grelne plošče v kuhinji, kadar je prižgana? Zakaj mu ne pusti ›igranja‹ s kuhinjskim nožem? Zakaj mu ne dovoli, da se igra na cesti, posebej kadar po njej drvijo avtomobili? Zakaj mu razlaga pomen barv na semaforju in mu z resnim tonom pre(za)poveduje, naj nikoli ne prečka ceste, kadar na prehodu za pešce gori rdeča luč? Prepričan sem, da boste na vse ›zakaje‹ zavpili: Ker ga ljubi! Ker mu ni vseeno zanj! Ker ga želi obvarovati negativnih posledic, ki bi jih prinesle otrokova nevednost, omejenost zaradi pomanjkanja spoznanj, izkušenj, slabe odločitve in pretirana radovednost! Ker ga želi obvarovati pred nesrečami, trpljenjem, poškodbami, bolečinami in ne nazadnje pred prezgodnjo smrtjo! Ker mu želi dobro!

Dejstvo je, da je otroka treba poučevati, učiti (kakor se tudi odrasli vse življenje uči in nikoli ni na cilju), ker je glede praktično vsega v nevednosti, omejen je v spoznanju glede dobrega in slabega. Mu bomo pustili, da vse najprej sam (pre)izkusi in se prepriča?; če je cesta zares nevarna in neprimerna za igranje, če je kuhinjski nož resnično nevaren, če rdeča luč na semaforju zares pomeni to, kar mu je rekel oče ... in se potem sam odloča ali bo poslušal očeta ali ne? Otrok lahko kljub očetovim prepovedim ravna drugače. Oče ga ne more prisiliti, da ga posluša in mu zaupa. Brž ko bo ločen od njega, lahko ravna drugače. Iz tega sledi, da ima možnost svobodne izbire. Kakor otrok, je tudi odrasel človek omejen v svojem spoznanju glede dobrega in zlega. Nima uvida v negativne posledice. Te potem izkuša v manjši ali večji obliki. Takoj ali kasneje. Prej ali slej.

Božje zapovedi so izraz Božje skrbi in ljubezni do nas

Bog nam je dal svoje zapovedi ker »nas ljubi« (5 Mz 7,8) in želi »da bi živeli ter bi nam bilo dobro« (prim. 5 Mz 5,33; 6,24) in ne, da bi nas omejeval. Kakor oče prepoveduje svojemu sinu določene stvari, da bi ga obvaroval in zaščitil pred bolečino, trpljenjem, nesrečami, prezgodnjo smrtjo, tako nam tudi Bog iz ljubezni do nas daje svoje zapovedi. S tem nas ne omejuje, ampak mu ustvarja prostor, v katerem lahko ostajamo svobodni in obvarovani pred zlom.

Svobodna volja 

Preidimo na vprašanje ›svobodne volje‹. Zagovorniki ›svobode‹, ali bolje rečeno ›svobodnjaštva‹, pravijo: »Človek je svoboden! Dela lahko, kar hoče! Ne potrebuje nekih zunanjih moralnih pravil, predpisov. Sam vè, kaj je zanj dobro in kaj slabo. Naj dela, kar mu paše. Naj se odloča sam!« Današnja zahodna družba, ki je t. i. liberalna družba, zagovarja in spodbuja človekovo ›svobodnjaštvo‹. Mediji na vseh področjih, prek televizijskih oddaj, filmov, serij, rumenega tiska, pa vse do ›jumbo‹ plakatov po mestih, spodbujajo človeka k ›svobodnemu‹ življenju. Človeka spodbujajo naj ›uživa‹ življenje, svojo svobodo, naj si ›privošči vse, kar mu pade na pamet‹, kajti življenje je eno samo. 

Tako zahodni raztreščeni človek - veliko jih je žal brez smisla, saj se niti ne vprašajo, zakaj in čemu sploh živijo -, začne p(re)oizkušati različne ›sestavine‹, snovi (substance), ki kmalu lahko postanejo ›razvade‹, v najslabšem primeru celo odvisnosti. Želi si popestriti zdolgočaseno, "brezsmiselno" vsakdanje življenje, na način, da začne, na različnih področjih, vstopati v ›neznano‹, nevarno, z namenom, da bi nekaj novega ›doživel‹, ›izkusil‹. S tem dejanjem oziroma doživetjem/izkustvom, ki je v nekaterih družbah kot nekakšen ›test‹, bi smel vstopiti v družbo in ji začel pripadati; v družbo, ki je pred njim že vse to ›izkusila‹ in ›doživela‹.

To ›eksperimentiranje‹ velja predvsem za mladega človeka na Zahodu. Glede doživetja, izkustva, ekstaze je govora predvsem o stvareh, ki se dotikajo bodisi moralnega, spolnega ali pa duhovnega življenja. Vse to mlade ljudi dela ›in‹, ›pomembne‹, sprejete! Tako pokažejo svojo ›svobodo‹ in ›avtonomnost‹ oziroma pogum. Človek pogosto izkazuje svojo ›neodvisnost‹ in svobodo z udejanjanjem moralno spornih stvari, tj. s stvarmi, ki mu sicer škodijo.

Pornografija, cigareti, alkohol, marihuana, različne vrste droge, na duhovnem področju: magija, ezoterika, spiritizem še nikomur niso koristili, ampak nasprotno, človeku prinašajo neko novo izkušnjo, doživetje, ekstazo. Prinašajo mu neko ›spremembo‹, ki je lahko sprva doživeta kot pozitivna - sprostitev kakšne napetosti, olajšanje -, pretresejo posameznikovo notranjo praznino, ali pa mu prinesejo nekaj sekundni/minutni ›odklop‹, da bi pozabil na svoje probleme in bolečine in se prepustil omejenemu užitku.

Ta izkušnja/doživetje mu ne prinaša resničnega dobrega. To potrjujejo takojšnje oziroma daljnosežne negativne posledice, v obliki takšnih in drugačnih odvisnostih. Dogaja se, da se prenekateri ni sposoben soočiti s svojimi problemi, ker ga o tem nismo poučili, oziroma pred njimi beži v omamo, ali pa jih zanikuje oziroma tlači vase, saj sicer preveč bolijo.

Kaj pomeni biti "svoboden"?

Ko je govora o svobodi, kaj pravzaprav pomeni biti svoboden? Mar človek, ki poskusi eno ali vse zgoraj omenjene stvari, pokaže, da je svoboden? Ko si privošči vse, kar mu narekuje radovednost, pokaže, da je svoboden? Ko si dovoli vse, brez omejitev, pokaže, da je svoboden? Je to dokaz njegove svobode? Res je, da s tem pokaže svojo svobodo. Človeku je dana svobodna volja, zato si lahko v svobodnem izbiranju privošči vse, kar hoče, a do določene meje, tj. smrti. Toda vse zgoraj omenjene, in še mnoge druge stvari/snovi in dejanja so v sebi slaba. Negativne posledice pričujejo o tem in zajamejo vso človekovo osebnost. Človek, ki po svoji začetni ›radovednosti‹ nadaljuje z njimi, postane od njih odvisen.

Droga, cigareti, pornografija, alkohol, razne okultne duhovne seanse itd., imajo v sebi ›sestavine‹, ki zasvajajo človekov organizem. Človekovo telo in duševnost se privadita na to določeno snov in »dozo« brez katerih ne zmoreta več normalno delovati. Ob tem se sproščajo hormoni ugodja, trenutne sreče in moči. Človek postane odvisnik. Postane njihov suženj. To pomeni, da ni več svoboden. Vse našteto torej ni pot v svobodo, marveč pot v suženjstvo. 

Kadar je človek svoboden, se sam odloča, kaj bo počel oziroma na kakšen način bo reševal svoje stiske, težave, bolečine. Ko pa postane od nečesa odvisen, zasvojen, se ne more več (popolnoma) svobodno odločati, ali bo npr. neko stvar (substanco) vzel ali ne – mora jo vzeti, v nasprotnem primeru bo telesno in duševno trpljenje neznosno. Tragično in protislovno je, da mora npr. vzeti/narediti stvar, ki mu sicer škoduje, ki ga pelje v duhovno smrt, da bi ›preživel‹ bolečino, ki pa se po končani omami vrne s še večjo silovitostjo, ne samo na telesni, ampak predvsem na psihični ravni. Čeprav se zaveda, da mu škodujoča snov (dejanje) škoduje, o tem ima izkušnje, si ne more pomagati, da bi se ji lahko uprl. Je v začaranem krogu. To sovpada z izkušnjo sv. Pavla: Delam tisto, česar nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni (prim. Rim 7,15.20). Greh, v tem primeru »škodljiva snov«, je tisti, ki nas zasužnjuje in sili v še globlji greh, kar pomeni, da za isti »učinek/zadovoljitev« potrebujem vse več in več. Temu notranjemu siljenju se pogosto človek ne more upreti. Je močnejše od njega. Izkuša podobno kot sv. Pavel: Ne delam namreč tega kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim (Rim 7,15). 

Človekov Osvoboditelj

Bog je določil, kaj je dobro in kaj slabo. Kristjani presojamo dobro in slabo v luči besed Boga in ne po lastnih izkušnjah, spoznanjih in presoji. Trenutna pozitivna izkušnja še ne jamči, da je neka stvar, dejanje resnično dobro. Negativnim stvarem in dejanjem, ki jih Bog obsoja, rečemo greh. Jezus pravi: Vsak kdor dela greh, je suženj greha (Jn 8,34). Življenje nam pokaže, da ima Jezus prav. Paradoksalno je, da liberalna/svobodnjaška in hedonistična miselnost Zahoda, ki zavrača pojem greha, dela ljudi sužnje, ne pa svobodne. Pod pretvezo svobodnjaštva ljudje postajajo sužnji temu ali onemu. Smemo reči, da je na Zahodu veliko več ljudi, ki so sužnji nečemu kot pa svobodnih.

Vsaka odvisnost ali zasvojenost je v sebi slaba. Človeku škoduje. Liberalizem, ki spodbuja svobodno početje brez odgovornosti, brez omejenosti, pelje v sužnost. Ljudje postanemo kot vpreženi vol, katerega kmet vodi, kamor želi. Postanemo kakor ujetnik, s katerim ječar dela, kar si poželi. Ne glede na to, kako se mu upiramo, vedno zmaga on. In ta kmet, ječar je greh. Kajti na sebi imamo priklenjene verige, na rokah in nogah, ki nam preprečujejo enakopravno borbo z njim. Tako izgleda biti odvisen od kakšne stvari. Biti njen ujetnik. Biti njen suženj. Jezus nadaljuje: Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni (Jn 8,36). Osvoboditev od greha in hudega duha, ki stoji za njim, je torej predpogoj za vsako drugo svobodo. Jezus prinaša resnično svobodo. On je tisti Sin, Božji Sin, ki nas lahko resnično osvobodi. In zato je tudi prišel: »da oznani jetnikom prostost, da spusti vprežene, zatirane na prostost – v svobodo« (prim. Lk 4,18).

Namen človekove svobode ni »poskusiti vsega«, kar nam pravijo, da se »sveti« in je »dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja« (1 Mz 3,6). Ljudem, ki smo svobodna bitja, je sicer »vse dovoljeno, ni pa vse koristno« (1 Kor 10,23). Kakor je prvega človeka »prepovedani sad« vodil v duhovno smrt (1 Mz 3), tako tudi nas danes »prepovedani« in nekoristni sadovi zastrupljajo in vodijo v smrt, če se jim lahkoverno prepustimo. 

Človek je resnično svoboden, kadar lahko stvari in dejanju, ki sta slaba v sebi, reče: »Ne!« Človek je svoboden, ko se lahko slabemu (stvari ali dejanju) upre in ga zavrne. Je svoboden, kadar se lahko obvladuje in reče »ja« ali »ne«. Reči »ja« ali »ne« je odraz resnične svobode, kajti »vprežen« vol lahko reče samo »ja«. Lahko se sicer upira in kriči, da ne bo oral, a mu to nič ne pomaga. Prisiljen se je sprijazniti s tem, kar mu ukazujejo in mora delati tisto, kar se od njega zahteva. Nima druge izbire. Človek je svoboden, kadar ga nobena oseba ali predmet nimata podjarmljenega, v posesti. Govorimo o notranji podjarmljenosti, odvisnosti. Prava svoboda pomeni biti svoboden od posedovanja, bodisi materialnega, moralnega ali medodnosnega. Resnična svoboda pomeni biti notranje, v srcu osvobojen od navezanosti na stvari, na razne substance, od posedovalnega oziroma posestniškega odnosa do sočloveka. To je svoboda, ki jo je živel Jezus Kristus. K tej svobodi nas kliče in nam jo želi dati. Sv. Peter pravi: Človek je suženj tega, čemur podleže (2 Pt 2,20), sv. Pavel pa dodaja: »Kristus nas je osvobodil za svobodo« (Gal 5,1). Biti Kristusov »suženj« pomeni biti najbolj svobodna oseba na svetu! Jezus, Božji Sin, nam želi popolnoma osvoboditi naše srce, da bi lahko živeli v svobodi in v obvladovanju samega sebe.

Božje zapovedi varujejo človeka pred nepotrebnim trpljenjem, padcem v sužnost greha, in mu omogočajo življenje v svobodi. Potrebujemo jih, ker smo omejena bitja, naj si to priznamo ali ne. Nihče od nas nima v sebi popolnega uvida in spoznanja dobrega in zlega. Zato pri tem potrebujemo "pomoč od zgoraj". Božje zapovedi so nam dane kot priporočila, nasveti, smerokazi s strani Boga. Bog nas prek njih ne prisiljuje, ne sili, da jih spolnjujemo. Koristijo nam, ne Njemu, zato nam jih je posredoval. Imamo možnost in sposobnost svobodne izbire glede (ne)spolnjevanja.

Nobena Božja zapoved ne dela človeka sužnja, medtem ko kršenje Božjih zapovedi človeka vodi v raznovrstne sužnosti/zasvojenosti. Ko Bog človeku nekaj »zapove/prepove«, mu tam odpre prostor svobode, kjer v resnici ne more raniti ne sebe ne drugega. Tu se skriva smiselna povezava med svobodno voljo in zapovedmi. Če človek prestopi prag za(pre)povedi, v bistvu vstopa v tujo svobodo (jemlje tujo stvar, tujo osebo) in tako ranjuje sebe in drugega. Božje zapovedi potemtakem človeku prinašajo smernice ali smerokaze k ohranjanju svobode, k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju, nasproti kršenju in prestopanju, ki mu prinašata bolečino in trpljenje.

Jezus nas je »osvobodil za svobodo« (Gal 5,1), kar pomeni, da njegovo osvobajanje ni le od »nečesa«, tj. od sužnosti greha in zla, temveč je tudi osvobajanje »za« udejanjanje dobrega. Jezusova osvobajajoča moč in milost nas usposabljata, potrebno ga je zanju prositi, dajeta nam moč za udejanjanje dobrega, ki ga sicer vsi želimo, a ga prepogosto ne zmoremo (prim. Rim 7,15-19); usposabljata nas, da moremo v vse večji svobodi delati dobro. Pri krstu je v nas izlil svojega Duha moči, da bi nas z našim sodelovanjem (željo, zaupanjem, poslušnostjo, razpoložljivostjo, pripravljenostjo) osvobajal od greha, v kolikor pademo vanj, da bi nas od njega varoval, hkrati pa nas prek Njega usposablja, krepi, spodbuja in nagiblje k udejanjanju dobrega (prim. Flp 2,13).

Zgornje besedilo je izvlečeno in prirejeno iz knjige »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«. Dovoljenje založnika za prenašanje in prirejanje besedila je ekskluzivno in velja izključno za portal kerigma.si. Več o knjigi, kjer jo lahko tudi naročite, lahko spoznate na: salom.si.

 

 

Deli na družbenih omrežjih

© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.