Še do brezplačne dostave
0

Zapovedi in svobodna volja. Gre to sploh skupaj?

 

Zakaj nam je Bog dal zapovedi? Ali nimamo svobodne volje, da bi se sami odločali, kaj bomo počeli in kako bomo živeli? Svobodna volja in zapovedi. Gre to sploh skupaj? Prepovedi, zapovedi nas omejujejo, kršijo naše "pravice". Ali je temu res tako? 

 

Foto: pexels.com

 

Odnos med očetom in sinom, hčerko

 

Poglejmo odnos med očetom in malim sinom ali hčerkico. Zakaj oče pre(za)poveduje svojemu malemu otroku, naj se ne dotika grelne plošče v kuhinji, kadar je prižgana? Zakaj mu ne pusti igranja s kuhinjskim nožem, vilico itd.? Zakaj mu ne pusti, da da v usta vse, česar si zaželi? Zakaj mu ne dovoli, da se igra sredi ceste? Zakaj mu odločno razlaga pomen barv na semaforju in hoče, da jih upošteva?

 

Na vsa vprašanja se bomo skupaj v en glas zadrli: Ker mu ni vseeno zanj in mu hoče dobro! Ker ga ima rad! Ker ga želi obvarovati pred nesrečami! Pred trpljenjem, poškodbami, bolečinami in ne nazadnje pred prezgodnjo smrtjo!

 

Otrok se ne rodi z vedenjem, kaj vse je nevarno in kaj ne. Potreben je vzgoje in poučevanja. Mu bomo pustili, da vse, kar mu oče in mati, pa tudi vzgojiteljica v vrtcu in vsak odrasel, prepovedujejo, sam najprej (pre)izkusi, testira in se tako prepriča, če imajo prav? Otrok lahko uboga, upošteva očeta, odraslega, ko sta skupaj. Ko bo sam in dovolj samostojen, lahko deluje drugače. Je svoboden glede izbire. Ni pod nikakršno prisilo. Ne samo otrok, tudi odrasli smo omejeni v svojem spoznanju glede dobrega in zlega, nevarnega in nenevarnega, pa če si to priznamo ali ne. Nimamo resničnega in pravega uvida v negativne posledice. Te potem izkušamo prej ali slej.

 

Zakaj nam je Bog dal zapovedi?

 

V Svetem pismu beremo, da Bog vabi človeka, da ga posluša, mu zaupa in živi po njegovih predlaganih načelih. S kakšnim namenom? Da bi mu bilo dobro in bi bil obvaroval pred nepotrebnim trrpljenjem. Bog je človeku dal zapovedi, ker mu želi dobro in da bi polno živel (prim. 5 Mz 5,33; 6,24) in ker ga ljubi (5 Mz 7,8). Z istim namenom kakor odrasli otrokom prepovedujemo in zapovedujemo določene stvari tudi Bog človeku zapoveduje/prepoveduje. Kakor želimo odrasli otroka (iz ljubezni) obvarovati in zaščititi pred bolečino, trpljenjem, nesrečami, prezgodnjo smrtjo, tako nas želi tudi Bog iz ljubezni obvarovati pred vsem naštetim. Bog nam ne omejuje svobode, ki nam jo je podaril, ampak nasprotno, s svojo besedo, nasveti, zapovedmi, nam ustvarja prostor, v katerem se lahko gibljemo, da bi ostajali svobodni in obvarovani pred (nepotrebnim) zlom.

 

Svobodna volja 

 

Preidimo na vprašanje svobodne volje. Zagovorniki svobode, ali bolje rečeno svobodnjaštva, pravijo: »Človek je svoboden! Dela lahko, kar hoče! Ne potrebuje nekih zunanjih moralnih pravil, predpisov. Sam vé, kaj je zanj dobro in kaj slabo. Naj dela, kar mu paše. Naj se odloča sam!« Današnja zahodna družba, ki je t. i. liberalna družba, zagovarja in spodbuja človekovo svobodnjaštvo. Mediji na vseh področjih, prek televizijskih oddaj, filmov, serij, rumenega tiska, pa vse do jumbo plakatov po mestih, spodbujajo človeka k svobodnemu življenju. Človeka spodbujajo naj uživa življenje, svojo svobodo, naj si »privošči vse, kar mu pade na pamet«, kajti življenje je eno samo. 

 

Tako zahodni raztreščeni človek - veliko jih je žal brez smisla, saj se niti ne vprašajo, zakaj in čemu sploh živijo -, začne p(re)oizkušati različne »sestavine«, snovi (substance), ki kmalu lahko postanejo razvade, v najslabšem primeru celo odvisnosti. Želi si popestriti zdolgočaseno, brezsmiselno vsakdanje življenje, na način, da začne, na različnih področjih, vstopati v neznano, nevarno, z namenom, da bi nekaj novega doživel, izkusil. S tem dejanjem oziroma doživetjem/izkustvom, ki je v nekaterih družbah kot nekakšen test, bi smel vstopiti v družbo in ji začel pripadati; v družbo, ki je pred njim že vse to izkusila in doživela.

 

To eksperimentiranje velja predvsem za mladega človeka na Zahodu. Glede doživetja, izkustva, ekstaze je govora predvsem o stvareh, ki se dotikajo bodisi moralnega, spolnega ali pa duhovnega življenja. Vse to mlade ljudi dela »in«, »pomembne«, sprejete! Tako pokažejo svojo »svobodo« in »avtonomnost« oziroma pogum. Človek pogosto izkazuje svojo »neodvisnost« in svobodo z udejanjanjem moralno spornih stvari, tj. s stvarmi, ki mu sicer škodijo.

 

Pornografija, cigareti, alkohol, marihuana, različne vrste droge, na duhovnem področju: magija, ezoterika, spiritizem še nikomur niso koristili, ampak nasprotno, človeku prinašajo neko novo izkušnjo, doživetje, ekstazo. Prinašajo mu neko spremembo, ki je lahko sprva doživeta kot pozitivna - sprostitev kakšne napetosti, olajšanje -, pretresejo posameznikovo notranjo praznino, ali pa mu prinesejo nekaj sekundni/minutni odklop, da bi pozabil na svoje probleme in bolečine in se prepustil omejenemu užitku.

 

Ta izkušnja/doživetje mu ne prinaša resničnega dobrega. To potrjujejo takojšnje oziroma daljnosežne negativne posledice, v obliki takšnih in drugačnih odvisnosti. Dogaja se, da se prenekateri ni sposoben soočiti s svojimi problemi, ker ga o tem nismo poučili, oziroma pred njimi beži v omamo, ali pa jih zanikuje oziroma tlači vase, saj sicer preveč bolijo.

 

Kaj pomeni biti svoboden?

 

Ko je govora o svobodi, kaj pravzaprav pomeni biti svoboden? Mar človek, ki poskusi eno ali vse zgoraj omenjene stvari, pokaže, da je svoboden? Ko si privošči vse, kar mu narekuje radovednost, pokaže, da je svoboden? Ko si dovoli vse, brez omejitev, pokaže, da je svoboden? Je to dokaz njegove svobode? Res je, da s tem pokaže svojo svobodo. Človeku je dana svobodna volja, zato si lahko v svobodnem izbiranju privošči vse, kar hoče, a do določene meje, tj. smrti. Toda vse zgoraj omenjene, in še mnoge druge stvari/snovi in dejanja so v sebi slaba. Negativne posledice pričujejo o tem in zajamejo vso človekovo osebnost. Človek, ki po svoji začetni radovednosti nadaljuje z njimi, postane od njih odvisen.

 

Droga, cigareti, pornografija, alkohol, razne okultne duhovne seanse itd., imajo v sebi »sestavine«, ki zasvajajo človekov organizem. Človekovo telo in duševnost se privadita na to določeno snov in »dozo«, brez katerih ne zmoreta več normalno delovati. Ob tem se sproščajo hormoni ugodja, trenutne sreče in moči. Človek postane odvisnik. Postane njihov suženj. To pomeni, da ni več svoboden. Vse našteto torej ni pot v svobodo, marveč pot v suženjstvo. 

 

Kadar je človek svoboden, se sam odloča, kaj bo počel oziroma na kakšen način bo reševal svoje stiske, težave, bolečine. Ko pa postane od nečesa odvisen, zasvojen, se ne more več (popolnoma) svobodno odločati, ali bo npr. neko stvar (substanco) vzel ali ne – mora jo vzeti, v nasprotnem primeru bo telesno in duševno trpljenje neznosno. Tragično in protislovno je, da mora npr. vzeti/narediti stvar, ki mu sicer škoduje, ki ga pelje v duhovno smrt, da bi preživel bolečino, ki pa se po končani omami vrne s še večjo silovitostjo, ne samo na telesni, ampak predvsem na psihični ravni. Čeprav se zaveda, da mu škodujoča snov (dejanje) škoduje, o tem ima izkušnje, si ne more pomagati, da bi se ji lahko uprl. Je v začaranem krogu. To sovpada z izkušnjo sv. Pavla: Delam tisto, česar nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni (prim. Rim 7,15.20).

 

Greh, v tem primeru »škodljiva snov«, je tisti, ki nas zasužnjuje in sili v še globlji greh, kar pomeni, da za isti »učinek/zadovoljitev« potrebujem vse več in več. Temu notranjemu siljenju se pogosto človek ne more upreti. Je močnejše od njega. Izkuša podobno kot sv. Pavel: Ne delam namreč tega kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim (Rim 7,15). 

 

Človekov Osvoboditelj

 

Bog je določil, kaj je dobro in kaj slabo. Kristjani presojamo dobro in slabo v luči besed Boga in ne po lastnih izkušnjah, spoznanjih in presoji. Trenutna pozitivna izkušnja še ne jamči, da je neka stvar, dejanje resnično dobro. Negativnim stvarem in dejanjem, ki jih Bog obsoja, rečemo greh. Jezus pravi: Vsak kdor dela greh, je suženj greha (Jn 8,34). Življenje nam pokaže, da ima Jezus prav.

 

Paradoksalno je, da liberalna/svobodnjaška in hedonistična miselnost Zahoda, ki zavrača pojem greha, dela ljudi sužnje, ne pa svobodne. Pod pretvezo svobodnjaštva ljudje postajajo sužnji temu ali onemu. Smemo reči, da je na Zahodu veliko več ljudi, ki so sužnji nečemu kot pa svobodnih.

 

Vsaka odvisnost ali zasvojenost je v sebi slaba. Človeku škoduje. Liberalizem, ki spodbuja svobodno početje brez odgovornosti, brez omejenosti, pelje v sužnost. Ljudje postanemo kot vpreženi vol, katerega kmet vodi, kamor želi. Postanemo kakor ujetnik, s katerim ječar dela, kar si poželi. Ne glede na to, kako se mu upiramo, vedno zmaga on. In ta kmet, ječar je greh. Kajti na sebi imamo priklenjene verige, na rokah in nogah, ki nam preprečujejo enakopravno borbo z njim. Tako izgleda biti odvisen od kakšne stvari. Biti njen ujetnik. Biti njen suženj. Jezus nadaljuje: Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni (Jn 8,36). Osvoboditev od greha in hudega duha, ki stoji za njim, je torej predpogoj za vsako drugo svobodo. Jezus prinaša resnično svobodo. On je tisti Sin, Božji Sin, ki nas lahko resnično osvobodi. In zato je tudi prišel: »da oznani jetnikom prostost, da spusti vprežene, zatirane na prostost – v svobodo« (prim. Lk 4,18).

 

Namen človekove svobode ni »poskusiti vsega«, kar nam pravijo, da se »sveti« in je »dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja« (1 Mz 3,6). Ljudem, ki smo svobodna bitja, je sicer »vse dovoljeno, ni pa vse koristno« (1 Kor 10,23). Kakor je prvega človeka »prepovedani sad« vodil v duhovno smrt (1 Mz 3), tako tudi nas danes »prepovedani« in nekoristni sadovi zastrupljajo in vodijo v smrt, če se jim lahkoverno prepustimo. 

 

Človek je resnično svoboden, kadar lahko stvari in dejanju, ki sta slaba v sebi, reče: »Ne!« Človek je svoboden, ko se lahko slabemu (stvari ali dejanju) upre in ga zavrne. Je svoboden, kadar se lahko obvladuje in reče »ja« ali »ne«. Reči »ja« ali »ne« je odraz resnične svobode, kajti »vprežen« vol lahko reče samo »ja«. Lahko se sicer upira in kriči, da ne bo oral, a mu to nič ne pomaga. Prisiljen se je sprijazniti s tem, kar mu ukazujejo in mora delati tisto, kar se od njega zahteva. Nima druge izbire. Človek je svoboden, kadar ga nobena oseba ali predmet nimata podjarmljenega, v posesti. Govorimo o notranji podjarmljenosti, odvisnosti. Prava svoboda pomeni biti svoboden od posedovanja, bodisi materialnega, moralnega ali medodnosnega.

 

Resnična svoboda pomeni biti notranje, v srcu osvobojen od navezanosti na stvari, na razne substance, od posedovalnega oziroma posestniškega odnosa do sočloveka. To je svoboda, ki jo je živel Jezus Kristus. K tej svobodi nas kliče in nam jo želi dati. Sv. Peter pravi: Človek je suženj tega, čemur podleže (2 Pt 2,20), sv. Pavel pa dodaja: »Kristus nas je osvobodil za svobodo« (Gal 5,1). Biti Kristusov »suženj« pomeni biti najbolj svobodna oseba na svetu! Jezus, Božji Sin, nam želi popolnoma osvoboditi naše srce, da bi lahko živeli v svobodi in v obvladovanju samega sebe.

 

Božje zapovedi varujejo človeka pred nepotrebnim trpljenjem, padcem v sužnost greha, in mu omogočajo življenje v svobodi. Potrebujemo jih, ker smo omejena bitja, naj si to priznamo ali ne. Nihče od nas nima v sebi popolnega uvida in spoznanja dobrega in zlega. Zato pri tem potrebujemo pomoč od zgoraj. Božje zapovedi so nam dane kot priporočila, nasveti, smerokazi s strani Boga. Bog nas prek njih ne prisiljuje, ne sili, da jih spolnjujemo. Koristijo nam, ne Njemu, zato nam jih je posredoval. Imamo možnost in sposobnost svobodne izbire glede (ne)spolnjevanja.

 

Nobena Božja zapoved ne dela človeka sužnja, medtem ko kršenje Božjih zapovedi človeka vodi v raznovrstne sužnosti/zasvojenosti. Ko Bog človeku nekaj »zapove/prepove«, mu tam odpre prostor svobode, kjer v resnici ne more raniti ne sebe ne drugega. Tu se skriva smiselna povezava med svobodno voljo in zapovedmi. Če človek prestopi prag za(pre)povedi, v bistvu vstopa v tujo svobodo (jemlje tujo stvar, tujo osebo) in tako ranjuje sebe in drugega. Božje zapovedi potemtakem človeku prinašajo smernice ali smerokaze k ohranjanju svobode, k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju, nasproti kršenju in prestopanju, ki mu prinašata bolečino in trpljenje.

 

Jezus nas je »osvobodil za svobodo« (Gal 5,1), kar pomeni, da njegovo osvobajanje ni le od »nečesa«, tj. od sužnosti greha in zla, temveč je tudi osvobajanje »za« udejanjanje dobrega. Jezusova osvobajajoča moč in milost nas usposabljata, potrebno ga je zanju prositi, dajeta nam moč za udejanjanje dobrega, ki ga sicer vsi želimo, a ga prepogosto ne zmoremo (prim. Rim 7,15-19); usposabljata nas, da moremo v vse večji svobodi delati dobro. Pri krstu je v nas izlil svojega Duha moči, da bi nas z našim sodelovanjem (željo, zaupanjem, poslušnostjo, razpoložljivostjo, pripravljenostjo) osvobajal od greha, v kolikor pademo vanj, da bi nas od njega varoval, hkrati pa nas prek Njega usposablja, krepi, spodbuja in nagiblje k udejanjanju dobrega (prim. Flp 2,13).

 

Boštjan Hari

 

Zgornje besedilo je izvlečeno in prirejeno iz knjige »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«. Dovoljenje založnika za prenašanje in prirejanje besedila je ekskluzivno in velja izključno za portal kerigma.si. Več o knjigi: salom.si.

Deli na družbenih omrežjih
© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.