Brezplačna dostava za nakupe nad 5.000,00 € .

Katere so temeljne razlike med hinduizmom in krščanstvom? (1. del)

30.3.2020, avtor: Peter Kreeft, prevod in priredba: Boštjan Hari

Foto: pexels.com

10 temeljnih razlik med krščanstvom in hinduizmom (1. del)

Na svetu obstajata dve osnovni vrsti religij, dva osnovna svetonazora, dve osnovni veri oziroma prepričanji: vzhodnjaška ali orientalna (predvsem Daljni Vzhod) in zahodna. Glavne razlike med hinduizmom, ki je največja religija in filozofija Vzhoda, in krščanstvom so temeljne razlike med vzhodnimi in zahodnimi verami, prepričanji, svetonazori. Obstaja najmanj deset splošnih razlik.

1. Hinduizem je panteističen, ne teističen. To pomeni, da veruje in uči, da je bog zlit s svetom, da je vse, kar obstaja, božansko. Bog ni stvarnik in nad svetom (islam), a tudi navzoč in dejaven v svetu (judovstvo in krščanstvo), kot npr. razkrivajo monoteistične vere. Tantrizem, eden največjih indijskih filozofskih tokov, posebej uči, da je vse stvarstvo manifestacija boginje Šakti, božanske energije boga Šive. Nauk, da je Bog ustvaril svet iz nič in da ga ni razširil (emaniral) iz svoje lastne substance, da ga je preprosto izoblikoval iz nekega predobstoječega materiala, je ideja, ki nikoli ni padla na pamet nikomur, razen judom in tistim, ki so se od njih učili. Vsi drugi so imeli bogove za »del sveta« (poganstvo) ali pa so »svet imeli za del Boga« (panteizem). 

2. Če je Bog v vsem, kar obstaja, potem je Bog tudi v tem, kar imenujemo dobro in zlo. Iz tega sledi, da ne obstaja absolutna morala, ne obstaja božanski zakon, božanska volja, ki deli dobro od slabega. Ta miselnost pripada hinduizmu. V njem ni bistvene razlike med dobrim in zlim. Hindujec časti tako dobre kot zle sile, bogove. Moralnost je samo sredstvo, s katerim se duša prečiščuje od želja (budizem), da bi dosegla mistično (skrivnostno) zavest. Judje so edinstveni tudi v tem, da istovetijo izvor morale s predmetom religije. Vsak človek ima dva vrojena čuta: religiozni čut spoštovanja (čaščenja) Boga in moralni čut zavesti, vendar pa je samo judovski Bog središče tako enega kot drugega. Samo biblični Bog je absolutno pravičen. Če besedam Dostojevskega dodamo nekaj besed, lahko rečemo: »Če ni absolutno dobrega in pravičnega Boga, potem je vse dovoljeno.«

3. Vzhodnjaške religije se razvijajo iz osebnih mističnih (skrivnostnih) izkustev; zahodne religije se razvijajo iz javnih razodetij, ki so zapisana v knjigi oz. povzeta v verovanju. Na Vzhodu človeška izkušnja presoja te zapise, na Zahodu Pisma presojajo izkušnjo. V tem je bistvena razlika. Zaradi tega so vzhodnjaške religije logično bolj priljubljene pri svetovnih psihologih, kjer je poudarek na izkušnji lastnega doživetja, sklicevanje nanj, medtem ko pozitivna izkušnja vernega posameznika na Zahodu še ne jamči, da je neka stvar v resnici dobra, ampak se presoja v luči Božjega razodetja, ki prihaja od zgoraj, od Boga, ki določa, kaj je dobro in kaj zlo.

4. Zato so vzhodnjaške religije ezoterične (iščejo »skrita, skrivnostna« znanja), elitistične, v polnosti razumljive le od znotraj, in to tistim, ki delijo to izkušnjo. Zahodne religije so eksoterične, javne, demokratske, odprte vsem. V hinduizmu obstaja mnogo ravni resnice: politeizem (mnogoboštvo), svete krave in reinkarnacija za množice; monoteizem, enoboštvo (oz. monizem) za mistike, ki trdijo, da je posamezna duša »eno z Brahmanom« (Bogom) in oproščena reinkarnacije (»Brahman je edini reinkarnator«). Tako je resnica relativna, odvisno od ravni izkušnje. Ko se je C. S. Lewis spreobrnil iz ateizma, se je odločil, da bo šel nakupovat v neke vrste supermarket svetovnih religij. Svoj izbor je skrčil na hinduizem in krščanstvo kot edini dve religiji, ki sta »gosti« in »redki«. Rekel je, da so religije kakor juhe. Nekatere, npr. močne mesne juhe, so redke in bistre (unitarizem, konfucionizem, moderna judovska vera); druge, npr. »mineštra« (enolončnica), so goste in temne (poganstvo, »misteriozne religije«). Samo hinduizem in krščanstvo sta tako redka (filozofska) kot gosta (zakramentalna, misteriozna). Hinduizem je v bistvu spoj dveh religij: goste za množice, redke za modrece. Samo krščanstvo je oboje skupaj za vsakogar.

5. Po vzhodnjaškem misticizmu je individualnost iluzija, slepilo. Ne gre toliko za to, da ne bi bili resnični, temveč da se »ne razlikujemo od Boga« oz. »eni od drugih«. Zanje je vse v resnici eno. Krščanstvo vam pravi, da ljubite svojega bližnjega; hinduizem pa, da ste vi vaš bližnji. Vzhod je mnenja, da je beseda Jaz, ki jo je izgovoril Bog sam kot svoje ime za lastno bit, popolna zabloda, ne popolna resničnost. Ne obstaja posamezni jaz; vse je eno.

6. Ker je individualnost zabloda, je to tudi svobodna volja.

7. Če je svobodna volja zabloda, potem je to tudi greh. Če pa je greh zabloda, potem je to tudi pekel. Verjetno je največja privlačnost vzhodnjaških religij v tem, da zanikajo greh, krivdo in pekel. Zato še enkrat ponavljamo, da ni bistvene razlike med dobrim in zlim v hinduizmu.

8. Dve najpomembnejši prepričanji krščanstva (kot je povzel sveti Pavel v Pismu Rimljanom, v prvi sistematični krščanski teologiji), greh in odrešenje, manjkata na Vzhodu. Če greh ne obstaja, odrešenje ni potrebno, marveč samo razsvetljenje. Ni se nam treba »ponovno roditi« (»od zgoraj«, »znova«, kakor Jezus poudarja Nikodemu), ampak samo prebuditi v svojo prirojeno božanskost. Če sem del Boga, me greh ne more nikoli resnično od Boga odtujiti. Ko Jezus omenja nujnost ponovnega rojstva, ne misli na ponovno biološko/fizično rojstvo, ampak na nujen prejem Duha od zgoraj, Božjega Duha, ki ga podeljuje On skupaj z Očetom vsakomur, ki ga sprejme za Božjega Sina, Odrešenika in srednika med Bogom in človekom. Ta Božji Duh človeka preraja, prenavlja, preobražuje, spreminja v nobega človeka, upodablja po Kristusu.  

9. Po hinduizmu telo, materija in čas niso neodvisno resnični. Mistična izkušnja dvigne duha izven časa in sveta. Judovska vera in krščanstvo sta v bistvu novosti, dogodki znotraj časa: stvarjenje, previdnost, preroki, Mesija, smrt in vstajenje, vnebohod, drugi prihod. Utelešenje in novo rojstvo sta večnost, ki dramatično vstopi v čas. Vzhodnjaške religije niso dramatične. (Vzhodnjaki so tisti, ki demitologizirajo; na čudežne dogodke gledajo kot na običajne mitske prilike, ki kažejo na neko večno, abstraktno resnico.)

10. Popoln ideal ni svetost, ampak misticizem. Svetost je v osnovi stvar volje: hoteti Božjo voljo, ljubiti Boga in bližnjega. Bog v nas prek našega hotenja, želje spolnjevanja njegove volje in prek predanega zaupanja izliva svojo ljubezen, da bi lahko ljubili kot On. Ko ljubimo sočloveka kot On, nas posvečuje, dela svetega. Misticizem je v osnovi stvar intelekta, intuicije, zavesti, ne pa volje, kar se ujema z vzhodnjaško podobo o Bogu kot o zavesti, ne zakonodajalcu.

Peter Kreeft

Prevod in priredba: Boštjan Hari

Vir: bitno.net in Kreeft, Peter. Kršćanstvo i druge religije. 2003. Verbum: Split.

Nadaljuj na: drugi del

Deli na družbenih omrežjih

© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.