Brezplačna dostava za nakupe nad 5.000,00 € .

Katere so temeljne razlike med hinduizmom in krščanstvom (2. del)

Foto: Pexels.com

10. temeljnih razlik med hinduizmom in krščanstvom

Hinduizem trdi, da so vse druge religije joge: poti, dela, steze. Krščanstvo je ena od oblik bhakti joge (joga za čustvene tipe in ljubimce). Obstajajo tudi jnana joga (joga za intelektualce), raja joga (joga za tiste, ki eksperimentirajo), karma joga (joga za delavce, praktične ljudi) in hatha joga, ki je kot fizična priprava za vse štiri. Za hindujca so religije ceste ljudi, ki se vzpenjajo k božanski gori do razsvetljenja – »kolikor ljudi, toliko poti«. Religija je relativna v odnosu do človeških potreb; ne obstaja ena pot, ena objektivna resnica.

Obstaja univerzalna resnica o človeški naravi: da ima »štiri potrebe« – užitek, moč, altruizem in razsvetljenje. Hinduizem nas spodbuja, da poskusimo vse štiri poti v prepričanju, da samo četrta prinaša popolno izpolnitev. Če reinkarnacija obstaja in če ni pekla, si lahko hindujec privošči potrpežljivost in nas pusti, da se učimo na daljši in težji način: z izkušnjo, ne pa prek vere in razodetja. S hindujci je težje vzpostaviti dialog kot z muslimani in to iz nasprotnega razloga: muslimani so zelo nestrpni (netolerantni), medtem ko so hindujci zelo strpni (tolerantni). Nič ni neresnično; vse je na nek način resnično.

Islam je kakor hladna železna ostra špica, hinduizem pa je kot topla megla. Glavno vprašanje in vrhunec hinduizma je mistična izkušnja, ki se imenuje mukti ali mokša: »osvoboditev« od iluzije končnosti, spoznanje, da tat tvam asi, »ti si To [Brahman]«. V središču tvojega bitja ni individualni jaz, ampak atman, univerzalni »jaz«, ki je istoveten z Brahmanom, »velikim«, Enim, ki je Vse. To se zdi oz. sliši kot nekaj najbolj nesmiselnega in najbolj bogokletnega, kar bi lahko rekli: da sem jaz Bog. Vendar ne gre za to, da sem jaz, Janez Janžič, Bog Oče Vsemogočni. Atman ni jaz in Brahman ni Bog Oče. Hinduizem ne istoveti imanentnega človeškega »jaza« s transcendentnim božanskim »jazom«, ampak transcendentni človeški »jaz« z imanentnim božanskim »jazom«. To ni krščanstvo. To ni niti krščansko krivoverstvo. Ni pa tudi idiotizem. To je lahko izkrivljena globokoumnost.

Martin Buber v I and Thou (Jaz in Ti) želi reči, da je mokša globoka izkušnja »izvorne prebiografske edinosti« sebstva (jaza), pod vsemi oblikami in vsebino, ki mu prinaša izkušnjo, a se zamenjuje (meša) z Bogom. Tudi Aristotel je rekel, da je »duša na nek način vse stvari«. Hinduizem razlaga ta način kot istovetnost oz. zaobseganje, ne pa spoznavanje: obstoj vseh stvari razlaga kot nekaj substancialnega, ne pa mentalnega. Duša je dejansko zrcalo za ves svet, obenem pa tudi predmet v Božjem zrcalu. Hinduizem razume, da je duša svetu kakor Bog, vendar pozablja, da je ona za Boga kakor stvari v svetu.

Takšen panteizem je danes zelo popularen. Večina mojih študentov na katoliški fakulteti verjame, da smo mi del Boga in da je Bog v vsakomur. Zato se nam ni treba »ponovno roditi«, ampak moramo samo prepoznati svojo notranjo vrednost in sprejeti sebe takšne, kakršni smo. Izobraževali so jih pop-psihologi, zamaskirani v teologe. Pop-psihologija je v osnovi nereligiozni hinduizem, humanistični panteizem.

V nekem smislu sta si hinduizem in krščanstvo oddaljena, kolikor sta si lahko dve religiji. Primerjajmo križ z gurujem, ki meditira. Kristusove oči so odprte, roke razširjene, telo pa prebodeno. Križ je to, kar se zgodi, ko se dobro sreča z zlim. Gurujeve oči so zaprte, obrnjene proti notranjosti. Njegove roke in celo telo so zaprti kakor žoga. On ni preboden; on je eno, vsi spori, konflikti so transcendirani. Greh ni razrešen, ampak je prenehal.

Po drugi strani pa bi si lahko bila krščanstvo in hinduizem bližje kot pa judovstvo in krščanstvo, ker govorita s povsem različnima jezikoma. Hindujci niso zavrgli Kristusa; oni ga samo ne poznajo oz. mogoče ga. Morda, kakor želi reči Raymond Pannikar, »v hinduizmu obstaja skriti Kristus« v Isvari, »Gospodu«, manifestaciji oz. vidnem kazanju boga, Brahmanu. Krishna je v Bhagavadgiti »nekaj« kakor Kristus, malodane inkarnacija – doketistični Kristus, pojava v človeški obliki Brahmana. Za doketiste Jezus Kristus ni imel fizičnega telesa, ampak je to bilo le navidezno. Hinduizem ima tudi »nekaj«, kar je malo podobno Trojici v sat-cit-anandi, tri stvari, ki so Brahman: neskončna bit, neskončna zavest in neskončna blaženost.

Toda »nekaj kakor« ni realna stvar, substanca. Ona je senca, mala sled, predpostavka, namig, sanje, mit, sled luči iz daljave, »skozi steklo, nejasno«. C. S. Lewis imenuje mite »dobre sanje«. Mi potrebujemo več od sanj; potrebujemo budnost. Hinduizem pravi, da ljudje sedaj sanjamo, ko pa spoznamo svojo božansko identiteto v mističnem izkustvu, se prebudimo. Sprašujemo se, zakaj ne bi bilo obratno. Praktični hinduizem je kot sanje. Dostojevski pravi: »Ljubezen na delu je nekaj grobega in groznega, ko se primerja z ljubeznijo v sanjah.« Hinduizem poučuje sočutje, ne pa tudi ljubezni na delu, zahtevno in dobrovoljno, osebno, moralno Jezusovo ljubezen.

Nekateri pravoverni hindujci so na mater Terezijo gledali kot na tujko, ki se vmešava in vsiljuje krščanske vrednote aktivnega osebnega usmiljenja hinduistični družbi, kjer so ljudje zavrženi, zapuščeni, da umrejo, če se nekdo ne vmeša v njihovo karmo (usodo). Kljub temu pa jo večina hindujcev priznava kot svetnico v krščanskem pomenu besede. Svetost v hinduizmu namreč pomeni, da je nekdo dosegel osmo stopnjo (joge) na poti stapljanja/zlivanja z Brahmanom, enost z njim, »samoodrešenje«; osvoboditev od vsake karme, iz kroga smrti ter ponovnih rojstev, razsvetljenje, samadhi in tako postal bog!

Hinduizem uvršča krščanstvo v bhakti jogo, kristjani pa bi lahko uvrstili hinduizem v enega od možnih načinov molitve. Če želimo meditirati, medtem ko molimo, in če imajo hindujci dolgo in bogato tradicijo v metodah meditacije, bi morali uporabiti vse, kar je tam dobrega in koristnega (dobro in koristno pa se presoja v luči Pisma, Božjega razodetja, ne prek osebne izkušnje), kakor smo uporabili mnoge intelektualne tehnike in spoznanja iz poganske grške filozofije, vendar s preudarnostjo, previdnostjo, in jih obrnili v krščansko zavest. Mnogi kristjani danes poskušajo delati tako. Izogniti se moramo nekritičnemu sinkretizmu (združevanju elementov, ki so v sebi nezdružljivi) in tudi nekritični splošni sodbi z enako odločnostjo – kar pa vsekakor ni lahka naloga.

Zaradi tega sta modernizem in fundamentalizem popularna – sta dva hitra in lahka odgovora na zapleteno vprašanje. Cerkev bo najbrž potrebovala stoletja, da bo definirala srednjo pot do hinduizma.

Da to resnično ni lahka naloga, govori tudi dejstvo, da so vsi poskusi združevanja hinduističnih metod meditacije s krščanskimi načini molitve povzročili veliko nesporazumov, ko so se v praksi pogosto sprevrgli v mešanje religij – v sinkretizem. Zaradi tega je Kongregacija za nauk vere 15. 12. 1989 objavila dokument z naslovom: Pismo škofom katoliške Cerkve o nekaterih vidikih krščanske meditacije (v slov. O meditaciji, CD 44), v katerem je opozorila, da se mora molitev vedno izvajati v avtentičnem duhu Cerkve in pod njenim vodstvom. Dokument je ponovno poudaril, da je krščanska molitev predvsem osebni, pristni in globoki dialog človeka in Boga in da se bistveno razlikuje od nekrščanskih meditacij, kjer se oseba želi izgubiti v nedefinirani »božanskosti«.

Peter Kreeft

Prevod in priredba: Boštjan Hari

Vir: bitno.net in Kreeft, Peter. Kršćanstvo i druge religije. 2003. Verbum: Split.

Nadaljuj na: prvi del

Deli na družbenih omrežjih

© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.