Brezplačna dostava za nakupe nad 5.000,00 € .
Foto: Unsplash.com
27.3.2020, Josip Blažević - Prevod in priredba: Boštjan Hari

Ali se sme kristjan ukvarjati z jogo? (1. del)

Živimo v času vse večje izgube orientacije, smeri. Tempo časa postaja uničujoč. Civilizacijski dosežki na vseh področjih niso izpolnili pričakovanj. Moderni človek ima kljub svojemu napredku v znanosti in tehniki še manj prostega časa in je še bolj podložen raznim vrstam odvisnosti, kakor so bili njegovi predniki. Stres in frustracije so postali bistven del vsakodnevnega slovarja. Vedno bolj se uporablja sredstva za umirjanje, prakticirajo se antistresni programi, bodisi v obliki opija, literature ali tehnik. Število tehnik za doseganje oz. ohranjanje »popolnega zdravja« je v vse večjem porastu. Tako se v današnjem času na našem prostoru pojavljajo Transcendentalna meditacija (TM), SriChinmoy meditacije, avtogeni treningi, razne borilne veščine, muzikoterapije, plesne sprostitve, med njimi tudi joga, o kateri bomo govorili v spodnjem prispevku.

Invazija gurujev

V zadnjih letih Evropa mrgoli od gurujev vseh vrst, predvsem pa indijskih. Guruji (»gu« - tema + »ru« - svetloba, znanje) so duhovni učitelji, ki kandidata vodijo k razsvetljenju. Ta pojem spada v filozofije Daljnega Vzhoda. Doseganje razsvetljenja je za hindujca, za budista nirvana, končni cilj zemeljskega življenja, osvoboditev od zemeljskega, telesnega, materialnega, saj veruje, da je treba preiti iz neznanja, nevednosti, ki vlada v navideznem svetu (maya), v katerem živimo, k razsvetljenju – tj. zlitju z edinim, ki obstaja, ki je resničen, brahmanom. Gostovanjem gurujev na Zahodu se daje vse večja spektakularnost. Eden izmed njih je Paramhans Swami Maheswarananda. Rodil se je l. 1945 v Rajastanu v severozahodni Indiji, že več kot 30 let pa živi na Dunaju. Je ustanovitelj največjega joga sistema na Zahodu, »Joga v vsakdanjem življenju«. Večkrat je obiskal Slovenijo, leta 2007 je imel naprimer predavanje na temo »Duhovno prebujenje manipura čakre« v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Zagrebu ga je leta 1999 v prepolni kinodvorani pozdravil predstavnik indijskega veleposlaništva na Hrvaškem. Guru je imel nato predavanje o »skrivnostnih močeh v človeku«. Leto kasneje je prav tako na Hrvaškem vodil mednarodni joga seminar, kjer je predaval o »Kundalini in energetskih centrih«.

Zgodovina

Joga je pojem, ki se danes pogosto pojavlja v vseh javnih medijih, na radiu in televiziji, v časopisih in revijah, in je že sprejel mednarodna merila. Dejstvo je, da kljub njeni razširjenosti mnogi o njej še vedno vedo zelo malo. Od tod tudi tolikšni nesporazumi. Nekateri jo imajo za religiozno tehniko, drugi jo prakticirajo kot terapevtski sistem, spet drugi jo imajo za telovadbo ... Dilemo bi nekako mogel razrešiti pogled na njeno preteklost.

Joga se je razvila v Indiji iz prastarih verskih predstav in z njimi povezanih vaj ter je starejša tako od Ved (najstarejša hindujska sveta knjiga), kakor tudi brahmanizma, zato jo nekateri njeni zagovorniki predstavljajo kot nereligiozno tehniko, saj je obstajala pred samim hinduizmom. Swamiji (duhovni učitelji) gredo brez kakršnih koli temeljev dalje in trdijo, da so vse religije del joge oziroma da je joga »oče« vseh religij. Četudi stara, joga ni niti približno tako neodvisna disciplina, kot jo oni predstavljajo. Joga je v svojem teoretičnem nauku popolnoma odvisna od še starejšega filozofskega sistema, ki se imenuje Samkhya.

V najzgodnejši dobi je bila usmerjena na tehnike za koncentracijo, ki so si pridobile oblast nad duhom in telesom, nad materijo, pa tudi nad skrivnim znanjem o človeku in vesolju. Hrvaški prof. Katičić dodaja, da se je filozofija joge razvila na osnovah asketskega žrtvovanja in da ima svoj globlji izvor v starodavnih čarovnijah. Ni dvoma, da se je v jogi zbralo tudi izkustvo indijskih puščavnikov, ki so v človeku odkrili mnoge skrite sposobnosti, od katerih so nekatere sprejete v sodobni psihosomatski medicini. Vendar pa je joga pred vključitvijo v brahmansko pravovernost priznavala osebnega boga Isvaro. Isvara pa je »izključno bog jogijev, bog samo tistih, ki so jogo izbrali kot pot osvoboditve. Isvara ni bog stvarnik, čeprav je vse nastalo iz prakrti oz. pramaterije. Isvara je najvišji purusa, nikakor pa ne transcendentni bog v smislu monoteističnih religij« (Mircea Eliade). 

Reči moremo, da je bila joga od svojih najzgodnejših začetkov, tudi pred vključenjem v hinduizem, teistična (priznavala boga), kar pomeni, da je poučevala praktično vprego človekovih duhovnih in telesnih moči, z namenom doseganja osvoboditve (mokše) iz kroga ponovnih rojstev.

Pojem

Jogo bi lahko na kratko definirali kot »pot zedinjenja z bogom«. Je teistični sistem oziroma tehnika osvoboditve iz ciklusa ponovnih rojstev (reinkarnacije), s ciljem »odstranjevanja stanj zavesti«, je tehnika razsvetljenja oziroma osvoboditve, »mokše«, kar se more na koncu doseči samo s pomočjo guruja.

Papež Frančišek je rekel, da »nam tisoč tečajev duhovnosti, to je joge, zena in podobnega, ne bo dalo svobode Božjih otrok«.

Sama beseda joga ima dva pomena:

  1. Jemanje jarma nase – kakor vol (sredstvo za doseganje cilja) 
  2. zedinjenje (cilj joge)

Joga istočasno označuje tako sredstvo (vpreganje in krotenje čutov) kot tudi cilj (povezanost individualne in absolutne duše; končno zedinjenje atmana in brahmana).

Poti odrešenja v hinduizmu in v krščanstvu

S površnim razmišljanjem je mogoče reči, da so vse religije samo različne poti do istega Boga, kar je na svojih predavanjih večkrat poudarjal Swamiji, a temu ni tako. Takšno je stališče hinduizma, ki pa ni združljiv z vsebino razodete (judovsko-krščanske) vere. Med krščanstvom in hinduizmom obstaja temeljna razlika, ki jo želimo tukaj poudariti. Skupna lastnost religij je nauk o odrešenju, z drugimi besedami nauk o tem, kako priti do uresničenja, polnosti življenja, večno trajajoče sreče, življenja, v katerem ni kančka zla, trpljenja in bolečine, saj vsi ljudje doživljamo, da je doživljanje sreče, izpolnjenosti v zemeljskem življenju omejeno le na trenutke. V nas pa je močna želja, hrepenenje, da bi to trajalo in nikoli prenehalo. V religijah človek išče Boga, na vse pretege se trudi, da bi se povzpel do njega, v razodeti religiji,  krščanstvu, pa Bog išče človeka, se mu samorazodeva, samorazkriva. V tem se krščanstvo bistveno razlikuje od vseh religij. Bog v Jezusu išče ranjenega, izgubljenega, blodečega človeka, ki je sebičen in egocentričen, slaboten, ki pogosto dela tisto, česar noče. V sebi namreč doživlja boj med dobrim in slabim. Hoče delati dobro, a prepogosto iz lastne nemoči dela zlo (v dejanjih, hotenjih, mislih, odločitvah ...), ki ga sicer globoke v sebi noči. To izkušamo vsi brez razlike. Potem ko je Adam zagrešil, se je skril. Bog ga poišče in vpraša: »Adam, kje si?«. V hinduizmu se posameznik odrešuje sam (ali s pomočjo guruja), medtem ko v krščanstvu Bog odrešuje (osvobaja od zla, ozdravlja in dela novega) človeka. V središču hinduizma je neka tehnika, v središču krščanstva pa je Božja milost (zastonjska ljubezen, naklonjenost, zastonjski, nezaslužen dar), ko se Bog iz zastonjske ljubezni sklanja k človeku in ga želi prenoviti, preobraziti, osvoboditi, ozdraviti. V hinduizmu je odrešenje individualni napor, v krščanstvu pa je poudarek na skupnosti (občestvu) – Cerkvi. Bog nas odrešuje in posvečuje po skupnosti, molitvi, zakramentih ... »Že dva tisoč let je Cerkev kot jaslice, v katere Marija polaga Jezusa in ga izroča češčenju in v premišljevanje vsem narodom«, pravi Janez Pavel II. (Skrivnost učlovečenja, št. 11).

Če vernik v hinduizmu želi komunicirati z Bogom, se mora sam vzdigniti do Boga. Vernik se preobražuje, pobožanstvuje (sam postaja Bog!), da bi bil sposoben odnosa z božanskim – to označuje panteizem. »Joga sprejema oboje – verovanje v ustvarjalno moč vesolja ali v sveto osebo,« trdi Swamiji. Sredstvi za to preobrazbo sta meditacija in tehnika. V krščanstvu se Bog sklanja k človeku in ga odrešuje prek odnosa z njim, po veri človeka (tj. osebnem, predanem zaupanju in zvestobi), ne ker bi si to človek zaslužil, ampak iz zastonjske ljubezni do človeka. Svetopisemski nauk nam razkriva, da si človek ne more zaslužiti/prislužiti s svojimi (dobrimi) deli poti do popolne sreče (zveličanja), ampak po veri (zaupanju in zvestobi) v Jezusa Kristusa, ki je edini Pravični in Nedolžni (brez greha) in zato edini, ki človeka opravičuje pred Pravičnim Očetom; je edina pot, resnica in življenje za slehernega človeka in edini odrešenik (osvoboditelj od zla in celostni zdravnik) človeka. Po Jezusu nam Bog podarja odpuščanje od zla, ki ga hote ali nehote počnemo, in nas ločuje od polnosti življenja, ki je pri/v Bogu.

Konec prvega dela članka.

Josip Blažević

Prevedel, priredil in dopolnil: Boštjan Hari

Več o jogi, njenem izvoru, jogi na Zahodu, o njeni vsebini, namenu in ciljih lahko preberete v knjigi Božja ljubezen odpušča in ozdravlja. Več o knjigi in možno naročilo na https://www.salom.si/

Vir: bitno.net

Nadaljuj na: drugi del


Nadaljuj na: Je joga res zgolj telovadba?

Deli na družbenih omrežjih

© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.