Brezplačna dostava za nakupe nad 5.000,00 € .
Foto: Unsplash.com
27.3. 2020, Josip Blažević - Prevod in priredba: Boštjan Hari

Je joga res zgolj telovadba?

Čemu je namenjena joga in čemu krščanska meditacija

Joga je pojem, ki se dandanes pogosto pojavlja v medijih. V zadnjih letih po Evropi kar mrgoli njenih gurujev. A kljub njeni razširjenosti mnogi o njej še vedno vedo zelo malo. Nekateri jo imajo za religiozno tehniko, drugi jo prakticirajo kot terapevtski sistem.

Začetki in cilji joge

Joga se je razvila v Indiji iz prastarih verskih predstav in z njimi povezanih vaj ter je starejša tako od Ved kakor tudi od brahmanizma, zato jo nekateri njeni zagovorniki predstavljajo kot nereligiozno tehniko, saj je obstajala pred samim hinduizmom.

V najzgodnejši dobi je bila usmerjena na tehnike koncentracije, ki so si pridobile oblast nad duhom in telesom, materijo, kot tudi nad skrivnim znanjem o človeku in vesolju. Katičić k temu dodaja, da se je filozofija joge razvila na osnovah puščavniške askeze in da ima svoj globlji izvor v starodavnih čarovnijah. Joga je tudi pred vključitvijo v brahmansko pravovernost priznavala osebnega boga Išvara. Od svojih najzgodnejših začetkov, tudi pred vključitvijo v hinduizem, je bila teistična, kar pomeni, da je poučevala praktično vprego človekovih duhovnih in telesnih moči z namenom doseganja osvoboditve (mokše).

Jogo bi lahko na kratko definirali kot »pot zedinjenja z bogom«. Je teistični sistem oziroma tehnika osvoboditve iz ciklusa ponovnih rojstev (reinkarnacije) s ciljem »odstranjevanja stanj zavesti« oziroma razsvetljenja ali osvoboditve (mokše), kar se lahko na koncu doseže samo z milostjo guruja. Joga torej hkrati označuje sredstvo (vpreganje in krotenje čutov) in cilj (povezanost individualne in absolutne duše; končno zedinjenje Atmana in Brahmana).

Cilj joge je torej duhovna in telesna osvoboditev – od karme in usode, ponovnega rojstva in smrti. Karma, ki so ji po hinduističnem verovanju podložni vsi, tudi bogovi, se prekine le s sistemom joge prek številnih ciklusov ponovnih utelešenj. Jezusu Kristusu kot edinemu odrešeniku sveta v filozofskem sistemu joge ne pripada pomembnejše mesto od katerega koli drugega guruja v hinduizmu.

Do osvoboditve oz. razsvetljenja

Za jogo je pomemben položaj telesa. To najbrž ob omembi joge pomisli tudi večina ljudi. Gre za vaje, ki služijo razvoju telesa in jih v sanskrtu imenujemo »asana«. Če bi joga bila zgolj to, bi jo lahko vadili vsi, saj je katerakoli oblika športa dobra za zdravje. Čeprav se fizične vaje med širšo populacijo neredko vrednotijo kakor vsi drugi treningi za mišice, je njihov končni cilj duhovni (osvoboditev od ciklusa ponovnih rojstev oz. reinkarnacije). Terapevtski in drugi motivi, s katerimi se joga reklamira na Zahodu, prej ali slej končajo na njenih duhovnih osnovah. Tudi joga je tako prispevala k temu, da po zadnjih statistikah 20 odstotkov kristjanov v Evropi veruje v reinkarnacijo.

Nihče ne more prakticirati joge le tako, da vadi položaj telesa. Z njim je namreč neločljivo povezana tehnika dihanja, ko človek vdihuje kozmično »sveto« energijo, t. i. »prano«. Bog je po tem učenju energija in takšno učenje imenujemo panteistično.

Poleg položaja telesa in dihalnih vaj so tretja pomembna stvar pri učenju joge meditacije. Joge ne moreš prakticirati, ne da bi obenem prakticiral meditacijo. V hinduizmu se skupaj s panteističnim bogom vedno slavi tudi guru oziroma duhovni učitelj, ki mu gre zahvala za religiozno znanje. Guru daje učencu mantro. Mantra (»man« ˗ duh + »tra« ˗ osvoboditev) je zlog ali verz v sanskrtskem jeziku, ki se poje za osvoboditev in doseganje miru. Po učenju jogistov je joga brez mantre isto kakor telo brez duše.

So vse religije enake?

S površnim razmišljanjem je mogoče reči, da so vse religije samo različne poti do istega Boga. A v resnici ni tako. Skupna lastnost religij je nauk o odrešenju. V religijah človek išče Boga, v razodeti veri pa Bog išče človeka. Potem ko Adam greši, se skriva. Bog ga poišče in vpraša: »Adam, kje si?«

V hinduizmu se posameznik odrešuje sam (ali z milostjo guruja), medtem ko v krščanstvu Bog odrešuje človeka. V središču hinduizma je neka tehnika, v središču krščanstva pa je božja milost. V hinduizmu je odrešenje individualni napor, v krščanstvu pa je poudarek na skupnosti (občestvu) – Cerkvi. »Že dva tisoč let je Cerkev kot jaslice, v katere Marija polaga Jezusa in ga izroča češčenju in v premišljevanje vsem narodom,« pravi Janez Pavel II. v dokumentu Skrivnost učlovečenja (št. 11). Če vernik v hinduizmu želi komunicirati z Bogom, se mora sam vzdigniti do njega. Vernik se preobražuje, pobožanstvuje (sam postaja Bog!), da bi bil sposoben odnosa z božanskim – le-to označuje panteizem. Sredstvi za to preobrazbo sta meditacija in tehnika.

Joga in krščanstvo

Joga in podobne orientalske tehnike privlačijo večinoma tiste, ki znotraj lastne krščanske skupnosti niso odkrili zaklada svoje vere in niso doživeli izkustva srečanja z živim Bogom. Ker so bili nezadovoljni s samo obliko, so se obrnili k omenjenim tehnikam.

Po drugi strani orientalske tehnike postajajo predvsem moda. Prodreti želijo v vsakdanje življenje, do vseh starostnih skupin, že tudi v šolski sistem pod pretvezo »znanstvene«, še posebej »terapevtske« osnovanosti.

Še preden so guruji začeli osvajati Zahod, je srečanje z jogo v misijonskih deželah spodbudilo k razmišljanju, ali je uporaba joge mogoča tudi v krščanski meditaciji. O tej temi je Kongregacija za nauk vere 15. 10. 1989 izdala dokument z naslovom Nekateri vidiki krščanske meditacije. Dokument govori o bogastvu krščanske meditacije in previdno daje napotke ter pogoje, pod katerimi bi se lahko krščanska molitev »obogatila z meditacijami, ki so nastale v kontekstu drugih religij in kultur«. Če bi se orientalske tehnike, med njimi tudi joga, osvobodile svojih hermetičnih (skrivnih, okultnih) in religioznih vsebin in bi se vanje vnesla krščanska vsebina (tedaj bi le-te prenehale biti joga!), bi mogle služiti kot izhodišče krščanski meditaciji. In nič več od tega. Cilj krščanske meditacije je namreč srečanje z živim troedinim Bogom in odnos z njim.

Nič ni narobe, če bi se želel kristjan pred samo molitvijo malo raztegniti, nekajkrat vdihniti in izdihniti, da bi se umiril, saj nekatere psihofizične vaje najdemo znotraj številnih kultur, filozofij in religij. Te povsem psihofizične vaje brez religiozne vsebine in prvin ne pripadajo izključno jogi in niso nobena joga, saj nam morejo »nekatere telesne vaje avtomatično povzročiti občutek miru, sprostitve, potešenosti, morda celo pojav luči in toplote, kar je podobno duhovni tolažbi …, ki pa jih ne smemo enačiti s pristnimi sadovi Duha, ki so značilni za mistično izkustvo. V nasprotnem primeru nas lahko privede do psihičnih motenj in včasih tudi do moralnih zablod,« nas svari zgoraj omenjeni dokument.

Ob tem je zelo dragoceno opozorilo papeža Janeza Pavla II.: »Zato ni neumestno opozoriti tiste kristjane, ki se navdušeno odpirajo nekaterim predlogom, ki prihajajo iz daljnovzhodnih religioznih izročil, zadevajoč na primer tehnike in načine meditacije in askeze. Ponekod je to postala nekakšna moda, ki jo sprejemajo dokaj nekritično. Najprej je treba dobro poznati lastno duhovno dediščino in premisliti, ali bi bilo pravično, če bi jo lahkomiselno odrinili stran.«

Ali, kot pravi papež Frančišek: »Tisoč tečajev duhovnosti, to je joge, zena in podobnega, nam ne bo dalo svobode božjih otrok.«

Josip Blažević

Prevod in priredba: Boštjan Hari

Več o jogi, resnica o njeni vsebini, namenu in ciljih lahko preberete v knjigi Božja ljubezen odpušča in ozdravlja. Več o knjigi in možno naročilo na https://www.salom.si/

Članek je bil objavljen v reviji Božje okolje 3/2016 pod naslovom »Res zgolj telovadba?«

Vir: www.bitno.net in Josip Blažević, Nevarnosti new age-a, joge, bioenergije in reikija, seminar v Bjelovarju

 

Nadaljuj na: Ali se sme kristjan ukvarjati z jogo? (1. del)


Nadaljuj na: Ali se sme kristjan ukvarjati z jogo? (2. del)

Deli na družbenih omrežjih

© kerigma. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani kerigma poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu kerigma
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.