Neverjetno pričevanje:

»Blagoslovljen dan, v katerem sem se rešila lažnih demonskih naukov.«

Nekdanja najbolj poznana ASTROLOGINJA (vedeževalka) na Balkanu razkriva resnico o astrologiji, vedeževanju, jasnovidnosti, prerokovanju iz zvezd, kart ...

Foto: unsplash.com

Te vrstice pišem iz dveh razlogov: prvi je – potreba, da s svojim pričevanjem pomagam zavedenim dušam, ki opravljajo službo astrologov, in tistim, ki iščejo njihove usluge, saj obe strani počneta velik greh. Ljudi, ki vedo, kateremu gospodarju služijo in to delajo zavestno, pa imam za duhovno mrtve, čeprav so telesno živi. Za vse, tudi za njih je še vedno upanje, saj ni nikoli prepozno, da se pokesamo in spremenimo!

Drug razlog je – odkupitev! Kakor sem bila tudi sama, čeprav se tega nisem zavedala, služabnica demonov in učiteljica mnogim, ki so za menoj v neznanju šli po poti propada, čutim odgovornost pokazati, da so vse duhovne poti in učenja/nauki, ki se nam ponujajo v številnih oblikah z Vzhoda in Zahoda, lažni, razen Jezusa Kristusa, katerega poti moramo tudi mi slediti.

Greh častihlepja

Čeprav sem rojena v patriarhalni pravoslavni družini, strogo vzgajana, bila zgled dobre učenke in študentke, osebe, ki vestno spolnjuje svoje naloge, sem do konca prezirala in zavračala tisto edino dragoceno in zdravo utemeljeno v moji podobi. To sem zavračala in prezirala kot zastarelo, v neskladju z novo dobo (new age), kot oviro za človeški razvoj. Družina je s časom pozabila na Boga, običaje pa smo ohranjali zaradi tradicije. S poroko sem prišla v ateistično sredino, ki Boga sploh ni poznala, in vse krščansko jim je bilo tuje, celo sovražno. Njihov brezbožen način življenja je bil zame boleč, saj so moralno in duhovno oboleli, a nisem isem vedela od kje prihaja ta bolezen in kje je zdravilo za takšno stanje. Vse okoli mene je bilo v groznem neskladju, nerazumevanju in ne-ljubezni ...

En greh pritegne drugega. En padec priteguje k novemu, še globljemu. Fanatična potreba po doseganju znanja me je vodila k preučevanju enega področja za drugim. Eno filozofijo življenja sem zamenjavala z drugo, dokler se nisem srečala z okultizmom, ki je izgledal kot krona vsega naučenega, kar lahko človek uporabi v praksi. Čeprav nisem vedela, da je to Bog prepovedal ljudem, sem od začetka čutila, da tu nekaj ni prav. Vsi so delali tajno (skrivno), pod psevdonimom, jaz pa sem takoj želela v javnost, saj sem pri sebi razmišljala: če je res tako dobro kot izgleda, potem je treba to vsem ponuditi.

Čez noč sem postala popularna. Čeprav se še nisem temeljito utrdila v svojem novem znanju in poklicu, me je že poznalo celo mesto. Telefoni so zvonili dan in noč, časopisi, radio in televizija so mi na široko odprli svoja vrata itd. Spoštovanje in priznanje ljudi je prišlo kot strela z jasnega, ne da bi preverili kaj v resnici počnem in kako to počnem. S trudom in delom sem nadaljevala svoj uspeh, a v vsej zgodbi je bilo to postransko. Zdi se kakor, da je bilo dovolj, da sem izrekla svoj »da« svetu okultizma in svet se mi je že priklonil.

V začetku mi je slava ugajala, saj mi je pomagala z lahkoto rešiti mnoga materialna in profesionalna vprašanja. Navsezadnje sem to tudi želela: postala sem znana, nekdo, katerega mnenje je bilo cenjeno, novinarji so me intervjuvali, me spraševali za stališče glede tega in onega pomembnega vprašanja, dogodka, osebnosti, in vse to zato, ker poznam skrivnosti nedojemljive astrologije. Večina ljudi, s katerimi sem prišla v stik, so brezpogojno verjeli astrologiji; za ceno niso niti vprašali, čeprav ni bila nizka. Z veseljem so plačevali naročene horoskope za celo družino; iskali mesečne, četrtletne, letne; usklajevali so svoje poslovne in privatne obveznosti s premikanjem zvezd. Bila sem svetovalka svetovalcem;  odvetnikom, profesorjem, politikom, sodnikom, umetnikom, zdravnikom, poslovnežem. To so bili po večini moji klienti. Vedela sem, da je moje znanje šibko in se čudila, kako pri meni iščejo nasveta za resna poslovna in družbena vprašanja. Kar sem rekla, so si posneli, pozneje večkrat poslušali in najpogosteje sledili mojim navodilom.

Kmalu sem prišla v sam vrh strokovnjakov za to področje. Nisem niti slutila, da se nahajam na vrhu ledene gore, katere podnožje je v peklu. Ljudje so mi resnično verjeli in to me je zavezovalo k veliki odgovornosti. Ugajala jim je moja izobraženost, saj se s tem poslom povečini ukvarjajo neuki. To je bilo tudi neko jamstvo za strokovnost.

Nasvet dobrega starca

Čas je počasi odkrival laži mojega novega položaja, saj sem tudi sama bila, poleg zunanjega blišča, v globini duše, zelo nesrečna. Tako zelo, da sem si želela umreti, kajti vse to, kar delam, celotno moje življenje ni imelo kakršnega koli smisla. Slava, denar in znanje – niso bili vredni nič! Moje notranje bitje je podzavestno vedelo, da ni na pravi poti in zato je v vsem videlo nesmisel, ni pa vedelo, katera je prava pot.

Razumela sem ljudi, ki so prihajali k meni. Počutili so se izgubljene in prazne, ne glede na to, da živijo v dobrih družinah, da so uspeli v delu (karieri), ali da so zelo bogati. Vedela sem, kaj jim manjka, saj tega tudi sama nisem imela. Zato tečejo od vedeževalcev do jasnovidcev, od zdravilcev do telepatov, pripravljeni so veliko plačati, da bi le našli zdravilo za svojo ubogo dušo, zasužnjeno z grehom in lažmi. Jaz sem jih resnično imela rada in oni so to čutili. Ko se mi je prvič pojavil resničen dvom v to, kar delam, se ta vrtiljak ni mogel več ustaviti. Občutila sem, da Božja resnica daje končne odgovore, slabosti in luknje okultizma pa so še eno slepilo med lažnimi vrednotami tega sveta.

Ob neki priložnosti sem odšla  v vas in sosed, pobožen starec, ki je slišal, kaj delam, mi je rekel: »Otrok, odpovej se hudičevemu delu, vzel ti bo dušo!«

Čutila sem se vzvišeno in vsevedno pred umirjenim 86-letnim starčkom in sem se spustila v široko razpravo, da bi mu pojasnila vso modrost starodavnega znanja, ki pomaga ljudem. Ta bogaboječ starec pa mi je odgovoril: »Otrok, mi na vasi tega ne poznamo, vendar kljub temu lepo živimo. Morda je res, kar govoriš … Ampak mi poznamo resničnega Boga, Kristusa Odrešenika in pravoslavno vero … Saj so te vendar nekristjani na fakulteti poučili o tem? 

Blagih opominov dobrega starčka, ki so bili podkrepljeni s primeri tistih, ki so zelo trpeli, če so se ukvarjali z nečim, kar je izven Božjega nauka, nisem vzela resno. Ko je rekel, da bo molil zame, sem zamahnila z roko in mu rekla, naj opusti ta praznoverja, saj to ne pomaga.

Kanal demonske sile

Pretiravala sem z delom, včasih tudi po 16 ur dnevno, da bi le izpolnila vse obveznosti. Pisala sem številne članke za časopise, sodelovala v radijskih in televizijskih oddajah, vodila šolo astrologije, z namenom, da bi si čim več ljudi pomagalo z mojo pomočjo – ko bi prišli do pravega znanja in izobrazbe. Velikemu naporu je sledila tudi velika obremenjenost. Nisem imela več ne zunanjega ne notranjega miru. Sedaj vidim, kako je to lahko: pozabiš na Boga in človeškost, se prepustiš in v trenutku se znajdeš v kraljestvu teme ...

V sebi sem občutila neko čudno moč! Silo, ki ima oblast nad ljudmi in ki se ji ljudje radi pokoravajo. Postanejo odvisni od moje zgodbe, pogovorov, prisotnosti, iščejo usmeritev, pomoč pri sprejemanju odločitev, pripravljeni so na vse, samo, da jih ne bi zavrnila. Želijo, da sem njihova »učiteljica«, duhovni vodja, kar sem zavračala, saj me je to vendarle plašilo. Pogosto so sanjali o meni in po spodbudi iz sanj so prihajali k meni.

S časom sem začela opažati, da nisem »sama«. To prisotnost »sile« sem zaznala skozi nekakšen »hrupen« glas pri razlagi horoskopa.Tisti, ki so bili izkušenejši od mene, so mi razložili, da sem kanal »višje sile«, ki mi pomaga. In to so imeli za velik dosežek. Gledanje v preteklost je lahko, ravno tako tudi v prihodnost. V glavnem sem dajala presenetljivo točne podatke o osebah, ki jih nisem poznala: od opisa značaja do dogodkov iz življenja. Ko nisem bila prepričana, sem se koncentrirala, in z levega ramena sem slišala glas, z notranjim sluhom, ki mi je govoril, kaj je potrebno. 

Tudi sama sem v sanjah dobivala navodila, kaj naj naredim, ali kaj se bo zgodilo. Te podobe so se v večini izpolnile. Bila sem presenečana nad osebami, kraji ali situacijami, ki sem jih mesece prej videla v snu, kasneje pa v resničnosti. Včasih sem pridobivala znanje iz »višjih področij « in rada govorila ljudem, kaj se mi je dogajalo, saj me je to zabavalo, da je nekaj takega mogoče.

Spremenila sem se tudi fizično. Vedno sem izgledala diskretno, brez okraskov in šminke, sedaj pa je bilo povsem drugače. Lase sem si pobarvala na rdečo barvo, se oblačila bolj vpadljivo in se obnašala precej agresivno. Po nekih čudnih poteh so mi v zahvalo prinašali prstane, plašče, magične simbole; prihajali so neobičajni ljudje, kot da niso s tega sveta, slišali so zame, želeli so me spoznati, da bi se združili in sodelovali itd. 

Neka prijateljica mi je rekla: »Spominjaš na moderno čarovnico!« Te besede so me prestrašile, saj nisem opazila, da se spreminjam. Med drugim nisem verjela, da obstajajo čarovnice in hudiči, mislila sem, da je to le metafora. A v »boga« sem verjela, čeprav povsem nejasno. Nisem poznala Resničnega in Edinega Boga in nisem izpolnjevala Njegovih zapovedi. Šele kasneje sem odkrila, da je največji uspeh satana, da nas prepriča, da Bog ne obstaja. Takrat smo v njegovi oblasti, ne da bi mu nasprotovali. 

Sužnji demonov

Odkritje, da večina astrologov ne verjame v Boga, je bilo zame pravo presenečenje! Nato sem odkrila, da se poslužujejo laži in so pohlepni po denarju , da plačujejo visoke vsote, da se dokopljejo do medijev in se oglašujejo; mislila sem, da se kakovost oglašuje sama po sebi in nikoli nisem nič vlagala v ta namen. S prevaro ljudem kradejo denar, živijo nemoralno, ko se predajajo kockanju, drogam, alkoholu, medtem ko je za njih prešuštvo in razvrat naraven način življenja. Prepotentni, zlobni, duhovno moteni ljudje! Koga bodo  ozdravili, če so sami bolni? Dragi Bog, sem tudi sama takšna kot oni?! 

Sedaj, ko to pišem, se sramujem same sebe, kakšna sem bila in kakšnim nesmislom sem verjela, kot da so  nekakšne vzvišene resnice. Ob tem pa še druge poučevala o tem! Kakšen demonska oholost! Smrtonosna hrana oholemu egu, ki se je nasitil in prenajedel laži, in je, kot prevelik milni mehurček, počil, ko ni imel več kam.

Po neki TV-oddaji, v kateri sem bila gostja skupaj s še drugimi hudičevimi sledilci, sem se zgrozila nad lažmi in prevarami, ki se, s pomočjo urednikov in televizijskih trikov, ponujajo ubogemu narodu kot poslednje resnice samo zato, da bi se zaslužilo kar največ denarja. Predstavljajo nas kot neke svetnike, čeprav se na obrazu vsakega lahko razbere, kdo je in kaj je. Postalo mi je jasno: »To, kar delam, je veliko zlo! In jaz, ki dobro(prosto)voljno sodelujem v vsem, prednjačim v tem zakletem zboru.«

Takrat sem se odločila, da se ne bom več pojavljala v javnosti. Da ne bom več sodelovala v tej masovni prevari in ropu, v tej masovni hipnozi duhovno ohlajenih in slepih ter gluhih, ki plačujejo sto nemških mark (50 eur op. prev.) za tri minute strahu, saj jih lažni jasnovidci najpogosteje šokirajo s strašno prihodnostjo ali z neko grozno črno magijo, da bi opravičili svojo ceno in delo. Na vseh zborovanjih in seminarjih sem začela opažati, da sem padla v družbo umazanih, pokvarjenih, nečistih nevednežev in prevarantov, čarovnikov in demonov. Pogosto sem opazila, da so tudi fizično podobni svojim vzornikom. Dobesedno sem jih videla v tistih strašnih oblikah, ki jih prikazujejo slike o peklenskih svetovih.

Priznavajo vse religije, vsa svetišča, guruje in učitelje, le Jezusa Kristusa ne! Vsa literatura sveta je zaželena v branje, le Sveto pismo ne! Jaz sem svojo duhovno tradicijo spoštovala v isti meri kakor druge nauke, ker  se mi je to zdelo prav. V srcu sem občutila veliko razliko, ko sem molila h Gospodu Jezusu Kristusu ali ponavljala mantro Krišni in Šivi. Pri prvem sta mi prihajala radost in mir, pri drugih pa hlad in ravnodušnost.

Gospod, reši me

Gospod, kje sem in kaj delam?! Kako sem se znašla v tem Vilinskem kolesu?! Kakor da se nahajam v strašnih nočnih morah. Kako naj se zbudim? Kje je izhod iz tega labirinta? Vsevedni Bog, samo Ti veš in samo Ti mi lahko pomagaš!

Dotedanje delo me je obvezovalo in nisem se mu mogla tako zlahka izogniti, čeprav sem si tega želela nadvse na svetu! Videla sem ves nesmisel njihove in svoje zgodbe. Pravim vam: Molite, On vam bo pomagal, pojdite v cerkev, pogovarjajte se z vernimi ljudmi … Sedaj sem se jasno zavedala, da je to njihovo delo in ne moje. Vidim, da bolj verjamejo meni ali vsakemu priučenemu vedeževalcu in vraču, kakor Vsemogočnemu Bogu. Grozno! Kaj sem storila! Bog, odpusti mi! Reši me in se me usmili, grešnice … Občutila sem, da sem resnično grešna, da sem kriva, občutila sem resničen strah pred Božjo kaznijo.

Moj notranji nemir je postajal vedno bolj nevzdržen. Breme odgovornosti je postalo neznosno, saj sem doumela, da sem grešila. Tisti netočni odgovori, ki sem jih pri vsakem delu imela za normalne, so mi začeli bremeniti vest. Jaz lažem! In za laži jemljem denar. Kakšna resnica je to, če ni stoodstotna? Če je pol laž, potem je laž! Potem ni od Boga!

Svojega »duhovnega vodjo«, ki mi je bil v pomoč in sem ga imela za angela, za dobrega duha, nisem mogla več »odpustiti«. Jasno sem občutila njegovo prisotnost, kako me preganja, da delam in govorim nasprotno od tega, kar želim. Včasih sem slišala »notranje glasove«. Moj um je bil strašno raztrgan.

Videla sem, da moči, ki ti jo da satan, ne moreš uporabljati, ne da bi manipuliral z ljudmi, in samo v egoistične namene. Ko poskušam narediti nasprotno, to nekako ne gre eno z drugim. Ljudje iščejo, da z njimi manipuliraš, ponujajo se, ker so izgubljeni, duhovno dezorientirani. Ta praznina se mora zapolniti z neko vsebino.

Moj telefon je bil javen. Zvonil je dan in noč. Čakali so me pred zgradbo, prosili preko prijateljev, da jih sprejmem, ponujali dvojne in trojne cene, samo da bi prišli do mene. Nikjer se nisem mogla skriti. Počutila sem se kot v kletki. Doživljala sem se kot sužnjo astrologiji. Čeprav sem hotela, da jo pozabim in zavržem, sem videla, da to ne bo šlo zlahka, saj mi ljudje in družine tega ne dopustijo. Imeli so me za noro, ker sem v času hude krize zavračala gotov izvor prihodkov.

Lažni prerok

Opazila sem neko neverjetno stvar. Denar, ki ga je bilo veliko, je bil kot preklet. Z njim nisem mogla storiti ničesar dobrega. Izgubil se je, topil, vlagal v slabe/zgrešene posle, z eno besedo – prinašal je zlo. Danes, ko ga nimam toliko, z manj dosežem mnogo več. Začel se mi je gnusiti. Zaslužila sem ga z vedeževanjem! Čarovnica! Naj gre čim prej od mene. Bolje je, da stradam, ali da prosim, kot pa da ga na tak način služim! To je nepošten način, pa čeprav ga nekateri opravičujejo kot »prodajo znanja in veščin«. 

Lažna znanost! Lažni učitelji! Lažni preroki! Sužnji Satana! In jaz ena od njih! Ta spoznanja so me porazila. V tem času sem se počutila majhno in bedno, brez samospoštovanja ali kakršnega koli samoopravičenja. Ni bilo potrebno, da bi me kdo obsodil, saj sem samo sebe najbolj obsojala.

Okultno znanje astrološke znanosti se je pokazalo kot plitko, prazno, dolgočasno. Kot predlog, ki se večno ponavlja, brez globine, brez rasti v spoznavanju, brez možnosti, da človek dobi resnične odgovore na svoja vprašanja. Za ustvarjalno bitje se je neustvarjalna astrologija pokazala kot poneumljanje, jezik, ki ga uporablja, pa je omejen.

Vsak iskren astrolog mora po določenem času priznati, da vara: sebe in druge! Vprašanje je samo, kako dolgo bo vztrajal v prevari in samoprevari. Kako dolgo bo prost(dobr)ovoljno ostal v satanski oblasti. Ko satanu reče »ne«, se okrog njega vse začne spreminjati. Ljudje, življenje, pa tudi sama »usoda«, ki ga je do takrat spremljala kot neko zlo znamenje.

Vse to sem si priznala in bila pripravljena priznati tudi drugim. Vendar to nikakor ni šlo zlahka. Nihče ni želel slišati, še manj pa sprejeti moje pojasnilo o vsem, kar se je dogajalo z menoj in kar se dogaja z njimi. S strani družine sem dobivala celo grožnje, da me izselijo iz hiše, če preneham z delom.

V tem času je po Božji milosti v moje roke zopet prišlo Sveto pismo. Pred tem sem ga že brala, v hiši sem imela tri, a v času ukvarjanja z astrologijo sem popolnoma pozabila, da sploh obstaja. Sedaj se sprašujem, kako je to sploh mogoče? Mar je tako velika moč iluzij tega sveta in obsedenosti z njegovimi minljivimi lepotami in vrednotami, da sem pozabila na Boga, Božje zakone, Božjo ljubezen?!

Kakor da me je obsijalo sonce! Kot da sem srečala najiskrenejšega in najboljšega Prijatelja. Kot da sem priplula v pristanišče z nevihtnega morja!

Spoznala sem, da sem storila velik greh. Pripravljena sem bila na vsako žrtev, odpoved, kesanje, in celo na smrt – samo da bi zopet pridobila Božje odpuščanje. Nihče in nič bolj na svetu mi ni bilo pomembnejše od tega. Od Boga.

Odprla sem Sveto pismo in prebrala: »Ne obračajte se na zarotovalce duhov in na duhove umrlih! Ne iščite jih, da bi ob njih postali nečisti; jaz sem GOSPOD, vaš Bog. Proti človeku, ki se obrača na zarotovalce duhov in na duhove umrlih in se vlačuga z njimi, bom obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz srede njegovega ljudstva« (3 Mz 19,31; 20,6).

Vidim, da je »vedeževanje po zvezdah« prepovedano in da se to uresničuje z demonsko močjo in po šepetanju demonov. Nek pobožen človek je rekel, da je bolje umreti, kot pa se obračati po pomoč k demonskim sužnjem, in da tisti, ki iščejo pomoč pri vedeževalcih in čarovnikih, sami sebe prikrajšajo za pomoč Božje Previdnosti. Vse, kar se je do takrat dogajalo v mojem življenju in način, po katerem se je dogajalo, mi je postalo jasno. V luči Božje Besede je bilo osvetljeno celotno moje življenje, z vsemi njegovimi zablodami in teminami/mračnostmi. Razumela sem izvor zla, kateremu sem postala sužnja, in razloge za udejanjanje zla, pa tudi načine nadvladanja/obvladovanja.

Tudi jaz sem torej »lažni prerok«, ki ga bo Bog napodil izven zidov Jeruzalema! Služim satanu! Hudičevi služabniki so moji prijatelji. Ubijam svojo dušo in duše tistih, ki k meni prihajajo po horoskop … Ubijam svojega otroka, saj bo tudi on plačeval za moj greh …

Odrešenje 

Dan in noč sem Ga, zagledana v blago podobo Odrešenika človeškega rodu, prosila s solzami kesanja, naj me osvobodi vezi hudega duha.

Kakor je bilo lahko vstopiti v družbo demoniziranih, tako je bilo težko izstopiti. Ne izpustijo te, prilizujejo se ti, ali pa ti grozijo. Nisem mogla preko noči izbrisati navade ljudi iz njihove zavesti, ki so si jih pridobili od mene, ko so me poznali v določeni vlogi, in tudi ne iz lastne zavesti odstraniti način razmišljanja in odzivanja na določen način. Moja preteklost me je usužnjevala. Kar sem sejala, sedaj žanjem: kdor seje laž, žanje trpljenje. Tako je bilo tudi z menoj.

Po cele dneve sem molila k Bogu, da razveže spone greha, naj bo usmiljen z menoj, grešnico. Ker je On Vsemogočen, bo našel način, da me reši, jaz pa sprejemam karkoli, pa čeprav bi to bila bolezen, nesreča, izguba vsega, kar imam. In ravno to se mi je zgodilo. Izguba vsega, kar sem gradila prek astrologije, je bil Božji odgovor na moje molitve. 

Ponosni, kakor sem bila, si ni bilo lahko priznati katastrofe, napake, prevare, posebej nevednost, saj sem padla v greh tudi zaradi neznanja. Morala sem se ponižati, pokesati, iz srca iztrgati vse, kar sem do takrat vlagala vase, z eno besedo – morala sem umreti, da bi se lahko ponovno rodila.

Kot klop sem se držala Biblije. To je bila edina knjiga, ki sem jo brala in prvič v življenju nisem potrebovala nobene druge. Vsaka beseda me je opogumljala in krepila v veri, da bom premagala zlo. V svoji notranjosti sem oživela, občutila veselje, tiho in umirjeno, in končno našla tisto, kar sem od nekdaj iskala: cilj in smisel življenja. Našla sem Boga. Nisem več hotela, niti smela, grešiti.

Sledili so pogovori z vernimi ljudmi, predavanja, kar mi je pomagalo, da se duhovno dvignem, prerodim, prek kesanja pa spremenim dotedanji način življenja.

Človek je večji od zvezd

Davno prebran stavek pravoslavnega knezoškofa (vladike) Nikolaja Velimirovića: »Po krščanskem učenju je človek večji od zvezd«, mi je šele sedaj postal razumljiv, saj sem s svojim življenjem resnično spoznala, kaj to pravzaprav pomeni.

O ljubljeni, Kristus Bog, kako, da te prej nisem poznala?! Kolikemu trpljenju, mukam, ponižanju in blodenju bi se izognila! Vendar sem Ti zopet neizmerno hvaležna, ko pomislim, da bi lahko minilo celo življenje in te ne bi spoznala in bi živela nevredno v grehu in zlu.

»Kdor ni z menoj, je proti meni …«

»Kdor z Menoj ne zbira, raztresa …«

»Jaz sem Pot, Resnica in Življenje …«

»Jaz sem krotak in človekoljuben …«

Dragi Bog, kako resnične so te besede! Kakšni smo to kristjani, da ne poznamo svojega Učitelja? Nihče mi ni govoril o Njem, ker ga nihče ne pozna. Plamen ljubezni do Boga, resnice, dobrega je zaobjel celo moje bitje. Opita s to ljubeznijo, nisem mogla spati celo noč ... Pisala sem pesmi …

Vsem sem začela govoriti o Odrešeniku, o odrešenju, o Božji ljubezni in usmiljenju, o cilju življenja, o sebi, kakšna sem bila …

Izgubila sem vse! Ime, ugled, materialne stvari … Nisem se pritoževala, saj sem vedela, da izgubljam lažno, da bi dobila tisto pravo, resnično. In tedaj, posebno pa sedaj, se mi zdi, da sem se premalo žrtvovala za odnos, glede na vse, kar sem dobila. V mojem kesanju se me je Bog usmilil in sem lahko prenašala težave in samoto. Večina mojih iskrenih prijateljev so se spreobrnili k Bogu, ko so videli moje kesanje, ki je bilo podkrepljeno z deli. To mi je bilo posebej pri srcu, saj sem se počutila krivo, ker sem jih do takrat vodila k zlu.

To izpoved pišem z razlogom, da bi pokazala resnico iskrenim dušam, ki so zavedene na pot laži, da bi se jim odprle duhovne oči in ušesa, da bi videli in slišali, kje je prava pot odrešenja, kje je svetloba in kje  resnica, da bi se priklonili ljubljenemu Jezusu Kristusu in se rešili propada.

Janja Todorović, nekdanja astrologinja

Prevedel: M. N.

Vir: bitno.net