»Duhovnik s Floride proglašen za mrtvega« ... Izkušnja nebes, vic in pekla
Jose Maniyangat, duhovnik in župnik župnije sv. Katarine Sienske na Floridi, je bil proglašen za mrtvega. Odveden je bil v pekel, vice in raj, nato pa je čudežno oživel.
»V nedeljo 14. aprila 1985, na praznik Božjega usmiljenja, sem odšel obhajati sveto mašo v cerkev, ki se nahaja v severnem delu Kerale. Takrat sem doživel usodno nesrečo...«
Foto: YouTube.com
»Rojen sem 16. julija 1949 v Kerali v Indiji. Sem sin Jožefa in Terezije in najstarejši od sedmih otrok. Pri štirinajstih letih sem odšel v malo semenišče sv. Marije v Thiruvallo. Štiri leta pozneje sem odšel v glavno papeško semenišče sv. Jožefa v Kerali, da bi nadaljeval svojo pripravo na duhovništvo. 1. januarja 1975 sem zaključil študij filozofije in teologije ter bil posvečen v duhovnika. Kot misijonar sem bil poslan v škofijo Thiruvalla.
»Na poti do bolnice je moja duša zapustila telo in izkusil sem smrt. Takoj sem spoznal svojega angela varuha...«
V nedeljo 14. aprila 1985, na praznik Božjega usmiljenja, sem šel obhajati sveto mašo v cerkev, v severni del Kerale. Takrat sem doživel usodno nesrečo: hitel sem z motorjem, v enem trenutku pa me je zadel džip, ki ga je vozil človek, ki se je vračal iz nekega hindujskega praznovanja. Dobil sem udarec v glavo in urgentno so me odpeljali v bolnico. Na poti do bolnice je moja duša zapustila telo in izkusil sem smrt. Takoj sem spoznal svojega angela varuha. Videl sem svoje telo in ljudi, ki so me nosili v bolnico. Slišal sem, kako jokajo in molijo zame. Moj angel varuh mi je rekel: »Odvedel te bom v raj, Gospod te želi videti in govoriti s teboj.« Rekel mi je tudi, da mi želi pokazati še pekel in vice ...
Odhod v pekel
Angel me je odvedel v pekel. To je bil grozen prizor. Videl sem satana in zle duhove v neprenehnem ognju, ki je imel okoli 2000°C. Videl sem črve, ki se plazijo, in ljudi, ki vreščijo ter se bojujejo. Nekatere so mučili demoni. Angel mi je rekel, da so vsa trpljenja tu zaradi nepokesanih smrtnih grehov. Razumel sem, da obstaja sedem stopenj ali ravni trpljenja, po številu in vrsti smrtnih grehov, ki so jih udejanjili v svojih zemeljskih življenjih. Duše izgledajo zelo grde in strašne. To je bilo grozno doživetje. Videl sem ljudi, ki sem jih poznal, vendar ne smem odkriti njihove identitete. Najpogostejši grehi, ki so jih obsodili, so bili: splav, homoseksualnost, evtanazija, sovraštvo, neodpuščanje in bogoskrunstvo. Angel mi je rekel, da vsem tem dušam ne bi bilo treba iti v pekel, bile bi v vicah, če bi se le pokesale za svoje grehe. Doumel sem tudi, da se nekateri ljudje, ki se na zemlji pokesajo za svoje grehe, lahko prečistijo skozi trpljenje že na zemlji. Tako se lahko izognejo vicam in gredo neposredno v raj. Presenečen sem bil, ko sem v peklu videl duhovnika in škofa, za katera nisem pričakoval, da bi ju videl tam. Mnogi ljudje, ki so tam, so bili na zemlji zapeljani z lažnim učenjem in slabim zgledom.
»Najpogostejši grehi, ki so jih obsodili, so bili: splav, homoseksualnost, evtanazija, sovraštvo, neodpuščanje in bogoskrunstvo. Angel mi je rekel, da vsem tem dušam ne bi bilo treba iti v pekel, bile bi v vicah, če bi se le ...«
Vice
Po obisku pekla me je moj angel varuh odvedel v vice. Tukaj prav tako obstaja sedem stopenj trpljenja in neugasljivi ogenj. Vendar je to veliko manj intenzivno kot v peklu in v njem ni bilo prepiranja in bojev. Glavno trpljenje teh duš je bilo njihova ločenost od Boga. Nekateri od teh, ki so v vicah, so udejanjili številne smrtne grehe, a so se z Bogom spravili pred svojo smrtjo. Čeprav te duše trpijo, uživajo mir in spoznanje, da se bodo nekega dne gledale z Bogom iz obličja v obličje. Imel sem priložnost komunicirati z dušami v vicah. Prosile so me, naj molim zanje in naj sporočim ljudem, da bi molili zanje, da bodo lahko odšle v nebesa. Kadar molimo za te duše, prejemamo njihovo hvaležnost, in ko gredo v nebesa, molijo za nas in so naše zagovornice.
Težko mi je opisati, kako lep je moj angel varuh. Je bleščeč in sijoč. Je moj stalni spremljevalec in pomaga mi pri vseh obveznostih, posebej v službi ozdravljanja. Sedaj doživljam povsod njegovo prisotnost in hvaležen sem za njegovo zaščito v vsakodnevnem življenju.
Nebesa
Skozi velik, bel in sijoč tunel me je moj angel odvedel do nebes. Nikoli prej v življenju nisem doživel takšnega miru in radosti. Takoj se je nebo odprlo in slišal sem najlepšo glasbo, ki je ne morem opisati z besedami. Angeli so peli in slavili Boga. Videl sem svetnike, posebej Mati Božjo in sv. Jožefa, pa tudi mnoge svete škofe in duhovnike, ki so sijali kot zvezde. Ko pa sem se pojavil pred Gospodom, mi je Jezus rekel: »Želim, da se vrneš v svet. V svojem drugem življenju boš orodje mojega miru in ozdravljanja mojega naroda. Hodil boš po tuji zemlji in govoril tuji jezik. Vse je mogoče z mojo milostjo.«
»Nikoli prej v življenju nisem doživel takšnega miru in radosti. Takoj se je nebo odprlo in slišal sem najlepšo glasbo, ki je ne morem opisati z besedami«
Po teh besedah mi je blažena Mati dejala: »Karkoli boš moral storiti, pomagala ti bom pri tvojem poslanstvu.« Z besedami ne morem izraziti lepote nebes. Tu bomo našli tolikšen mir in srečo, ki milijonkrat presega našo domišljijo. Naš Gospod je veliko lepši od katere koli slike, ki jo lahko vidimo. Njegov obraz je bleščeč in svetel, lepši od tisočev sonc. Podobe, ki jih vidimo v svetu, so samo senca Njegovega veličastva. Mati Božja je bila ob Jezusu tudi tako lepa in bleščeča. Niti ene podobe, ki jo vidimo na tem svetu, ne moremo primerjati z njeno resnično lepoto.
»Želim, da veste, da so nebesa naš pravi dom. Vsi smo ustvarjeni za nebesa. Da bi za vedno uživali v navzočnosti našega Boga. Zato sem tudi poslan nazaj na svet s svojim angelom varuhom, da vam to povem.«
Duša se vrne v telo – čudež: »Mrtvo telo kriči.«
Ves ta čas je bilo telo v bolnici. Zdravnik je storil, kar je mogel in bi sem proglašen za mrtvega. Vzrok smrti je bila krvavitev. Moja družina je bila obveščena. Ker so bili daleč, me je bolniško osebje želelo preseliti v mrtvašnico. Ker bolnica ni imela klime, so bili zaskrbljeni, da bo moje telo začelo hitro razpadati. Medtem ko so me vozili v mrtvašnico, se je moja duša vrnila v telo. Začutil sem silno bolečino zaradi tolikšnih ran in zlomljenih kosti. Začel sem kričati in tedaj so se vsi okoli mene ustrašili in pobegnili. Ena od oseb je prišla k zdravniku in mu rekla: »Mrtvo telo kriči.«
»Bolniško osebje me je želelo preseliti v mrtvašnico. Ker bolnica ni imela klime, so bili zaskrbljeni, da bo moje telo začelo hitro razpadati. Medtem ko so me vozili v mrtvašnico, se je moja duša vrnila v telo«
Zdravnik me je pregledal in odkril, da sem živ. Potem je začel vpiti: »Oče je živ, to je čudež!«
Odvedli so me nazaj v bolnico, mi dali transfuzijo in nato sem šel na operacijo, da bi mi poravnali zlomljene kosti. Operirali so mi čeljust, rebra, medenico, kosti, sklepe in desno nogo. Po dveh mesecih sem bil odpuščen iz bolnice, a z novico, da nikoli več ne bom hodil. Potem sem samo rekel zdravniku: »Gospod, ki mi je vrnil življenje in me poslal nazaj v svet, me bo ozdravil.« Doma so vsi molili za čudež. Ko sem prišel do zdravnika, je bil iz sebe: »Vaš Bog je pravi Bog. Moram mu slediti.« Nekega dne sem začutil izredno bolečino v predelu medenice. Po kratkem času je bolečina prenehala in jasno sem zaslišal glas: »Ti si ozdravel, vstani in hodi!« Začutil sem mir in ozdravljenje ter moč v svojem telesu. Takoj sem vstal in se odšel zahvaliti Bogu, potem pa še k zdravniku. Zdravnik je bil namreč hindujec, ki me je po tem čudežu prosil, da ga spoznam s svojim Bogom. Po preučevanju katoliške vere sem ga krstil in postal je katolik. Kmalu sem bil poslan v ZDA kot misijonar in trenutno sem župnik v župniji sv. Katarine Sienske na Floridi, na tuji zemlji, in govorim tuji jezik, kakor mi je Gospod oznanil!
Jose Maniyangat
Prevod in priredba: Boštjan Hari
Če želite izvedeti več o smrtnih grehih, o malih grehih, o pomenu kesanja, o tem, kaj nas ločuje od Boga, vam svetujemo knjigo Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.
Vir: book.hr